Avtomatika Avtomatika
Primerjava je kulinarično enostavna in groba: zdi se, da je z avtomatskimi menjalniki na Slovenskem tako kot z vampi – ali jih neskončno obožuješ... Avtomatika

Janez KovacicPrimerjava je kulinarično enostavna in groba: zdi se, da je z avtomatskimi menjalniki na Slovenskem tako kot z vampi – ali jih neskončno obožuješ ali pa se ti enako neskončno gabijo. Videti je, da tretje poti, nekakšne sredine, ni.

Ampak kljub temu sem skoraj prepričan, da se avtomatiki tudi v teh krajih napoveduje prijazna, naj rečem svetlejša tržna prihodnost. Razlogov je, zdi se tako, precej in jih zmoreš dokaj zlahka razumeti. Bolj ali manj je jasna prihodnja smer razvoja avtomobilov. Ti naj bi ali kar bodo postali računalniki oziroma telefoni. In ker je tako, bistvenemu – torej vožnji –  komaj še namenjam(j)o dovolj pozornosti. S tega zornega kota je avtomatski menjalnik nekakšna čudežna rešitev, nekaj, kar osvobodi eno roko in eno nogo. Čudežna predvsem v smislu varnosti, kajti na cestah in še pogosteje v križiščih zlahka opaziš, kako nepozorni in zmedeni so vozniki (da voznic sploh ne omenjam), ko morajo med telefoniranjem prestaviti, vklopiti smerokaz in podobno. Avtomatski menjalnik zanesljivo odpravlja vsaj del teh zadreg, po drugi strani zmanjšuje vrsto težav, ki se jim lahko malce posmehuješ, toda povsem nesporno je, da imajo številni – ne glede na dolžino vozniškega staža – težave s speljevanjem v klanec, izbiranjem ustrezne prestave, koordinacijo posameznih vozniških opravil ipd. In če nekoliko obrnem misel znanega Slovenca, ki je nekoč dejal, da je lepše, če in ko ljudje v avtomobilih telefonirajo, kot pa da si vrtajo po nosu, bi rekel, da jim avtomatika omogoča eno in drugo veliko bolj učinkovito in varno, kot če imajo v avtu ročni menjalnik…

ATAvtomatski menjalnik po drugi strani dokazuje svojevrstno ironijo. Domovinsko pravico si je že pred dolgimi desetletji pridobil na drugi strani Atlantika. Po svoje potrjuje opevani in gotovo tudi zelo sporni ameriški način življenja, saj je tako logičen in sprejemljiv kot jabolčna pita, ‘Stars and Stripes’, hamburger in še marsikaj drugega. Američani oziroma ameriška avtomobilska industrija je z avtomatiko poenostavila vožnjo z avtomobilom in jo s tem še bolj prilagodila splošnemu načinu življenja, ki temelji na zelo preprosti praktičnosti; z našega zornega kota se pogosto zdi, da je prav ta enostavnost oziroma praktičnost poneumlja. A to je vendarle preveč enostavna razlaga vsega tistega, kar se dogaja v deželi arašidovega masla. In kje je v vsem tem ironija?

V Ameriki, torej v ZDA in gotovo tudi Kanadi, je ročni menjalnik veliko večja eksotika kot v Evropi avtomatika. Nesporno dejstvo je, da postajajo avtomatski menjalniki tudi na Stari celini veliko bolj popularni kot pred dvajsetimi ali morda petnajstimi leti. Ironija pa je v tem in ta, da je avtomatski menjalnik prav v Evropi doživel silovit tehnološki napredek, kar morda dokazuje, da je učenec prekosil učitelja. Največji skok na tem področju so dosegle predvsem nemške avtomobilske hiše in komaj kaj pretiravanja je v trditvi, da je avtomatika ‘Made in Europe (in Germany)’ občutno prekosila tisto, ki jo imajo oziroma vgrajujejo ameriške avtomobilske tovarne. Ampak naj bo ironija v tem pogledu velika ali majhna, sodobni avtomatski menjalniki so temeljito pometli z nekaterimi predsodki, ki se bodo hočeš nočeš morali počasi odpeljati v ropotarnico avtomobilske zgodovine.

SWPNekoč je avtomatika občutno povečala porabo, prestavljala bistveno počasneje kot človeška roka, povrh pa podražila avtomobil. Vse to je bolj ali manj preteklost. Ne drži? Nemški Porsche, tovarna, ki ima športnost zapisano v genih, navaja, da je njen avtomatski PDK menjalnik prestavlja hitreje kot to zmore človek. Primerjava tovarniških podatkov tudi dokazuje, da so razlike v porabi tako rekoč minimalne, je pa res, da je avto, pri katerem za prenos moči na kolesa skrbi avtomatika, vendarle nekaj dražji kot varianta z ročnim menjalnikom. Toda drži tudi, da se ta razlika zadnja leta vse bolj zmanjšuje, čeprav je jasno, da bo avtomatski menjalnik verjetno vedno nekaj dražji od ročnega. Tako ali drugače, Mercedes Benz je prepričan, da avtomatski menjalnik tudi ščiti motor pred norostjo (ali neznanjem) voznikov in zato že več kot dvajset let ostaja neodgovorjeno vprašanje, kako se je nekdanjemu notranjemu ministru, sedaj velikemu slovenskemu tajkunu, posrečilo uničiti menjalnik Mercedesa oziroma tedaj še Pucha G…

Kdo bo torej prej popustil v krajih pod Karavankami – nasprotniki avtomatskih menjalnikov ali tisti, ki jih slovenska kulinarična reč spravlja v obup? Mislim si, da jih druži prezir do enega in drugega.

Janez Kovačič