Avtocestne bitke

Če smemo soditi po gostoti prometa, je še vedno čas turistične sezone. Avtoceste po Sloveniji so nabito polne avtomobilov, promet je konfuzen in živci so pri marsikomu pošteno na preskušnji.

Vse našteto je brez dvoma vzrok za sproščanje testosterona. Celo pri ženskah – kdo bi si mislil! Zdi se, da usodo življenja na avtomobilskih cestah Slovenije krojijo vozniki v avtomobilih z belgijsko, nemško, avstrijsko in romunsko registracijo. Prvi trije jemljejo potovanje kot nedeljski izlet po podeželskih cestah, zadnji pa osvajajo prazen prostor kot pri igri monopoli. Zdaj so tu, zdaj so tam, zdaj levo, zdaj desno.

Lahko bi rekli, da je na tem igrišču kar 70 odstotkov zmagovalcev – ti se brez zadržka vozijo po levem pasu. Če se zadnjih 40 let ni kaj dosti spremenilo, še vedno velja, da se počasnejši umaknejo hitrejšim, a to je seveda le teorija.

Prometu v tem monopoliju bi lahko rekli tudi kaotična igra živcev in hormonov. Da se ne zgodi kaj dosti (hudega), lahko najbrž pripišemo temu, da zvečine vozniki vozijo tehnično dobro in da so zbrani.

Obzirnosti pa čisto nobene. Samo srdit boj za svoj prostor na levem pasu. Do milimetra.

Ker se pri nas kljub sezoni in gostemu prometu še vedno dogajajo dela na (avto)cesti, se dogajajo tudi zožanja in teoretično pred njimi zakonsko zapovedane ‘zadrge’. V resnici je pa takole; ko je zaprt desni pas, do zadrge ne more priti, ker so tako ali tako že dva kilometra pred zožanjem vsi na levem pasu; ko pa je zaprt levi pas, imajo pa tisti ubogi optimisti, ki pričakujejo sestavljanje po načelu zadrge in zato vztrajajo na levem pasu, čast doživeti gnev narodnih vstajnikov na desnem pasu (ker je itak večina tam že dva kilometra prej), ki branijo svojo pozicijo na hrabro priborjenem prostoru na (izjemoma) desnem pasu.

Troblje so razgrete od toka, ki teče skozi njihove tuljave, iztegnjeni sredinci so vsesplošen šport, mahanje z rokami se zdi kot skupinski fitnes v avtomobilu, obrazne mimike so izrazitejše kot v najboljših svetovnih teatrih in dvignjena dlan v smislu »hvala, stari« je že davno pozabljena šega izumrlih voznikov ‘džentelmanov’.

Pa dobro, ljudje, kam to pelje?

Morda bi kazalo na vseh parkirnih mestih postaviti provizorična igrišča za viteške bitke, kjer bi v spor vpleteni s koli prebadali telesa ali z meči sekali glave. Spretni podjetniki bi tam prodali ogromno piva in klobas.

Vinko Kernc