


Tole leto utegne biti še posebej pestro.
Prvič, pri nas doma, v Sloveniji. Neko naključje je hotelo, da se narod prebudi ravno skozi avtomobilizem: če se spomnite, je kaplja prestopila rob lonca ravno z mariborskimi avtomobilskimi obcestnimi radarji. Odtlej se gnev vse bolj močno odraža – na cestah. In mislim, da ga ni junaka, ki bi – zaradi zasedenosti oziroma zaprtja nekaterih cest – pri tem negodoval. Še več: Slovenija je dobila pravo »obdobje mobilnosti«, se pravi, če potegnem analogijo s tednom mobilnosti, da smo tudi vozniki z veseljem peš, mrazu in drugim nevšečnostim navkljub. Pred parlamentom.
Drugič, pri nas doma, v Evropi. Analitiki in novinarska stroka na podlagi zadnjih dogodkov opozarjajo na nekaj ključnih dogodkov in gibanj v tem letu. Začenši seveda z večno temo, zmanjšanjem ogljikovega dioksida zaradi vožnje z avtomobili. Lani zastavljeni cilj povprečnega izpusta 95 gramov na kilometer (kar ustreza povprečni porabi 3,6 litra na 100 kilometrov) za leto 2020 gre znova v nos Nemcem, ki hočejo uveljaviti spremembo mehanizma preračuna tako, da bo ta upošteval tudi maso vozila. Se pravi da bi njihovim v povprečju večjim avtomobilom bilo kaj odpuščeno na račun v povprečju lažjim italijanskim in francoskim. Slednji se seveda ne bodo dali kar tako. Še ena tema bo vroča in sicer v vrhovih večjih proizvajalcev. PSA in Daimler bosta morala namreč junija oziroma decembra podaljšati sedanjega ali izbrati novega šefa, vsi pa se bodo verjetno skušali povezati v vidu zmanjševanja stroškov pri razvoju, sploh ker evropski avtomobilski trg še vedno ni zdrav. Pri Oplu so se že odzvali na govorice, da jih ne bo prevzel PSA, slednji menda kanijo prodati Faurecio (eden največjih izdelovalcev avtomobilskih delov in sklopov za številne avtomobilske proizvajalce), oboje pa je vzorčni primer, kako se boriti – kratko- ali dolgoročno – z izgubami na račun slabe prodaje. Evropska sreča v tem je, da so korejske znamke morale prilagoditi (pre)velike prodajne načrte in to kljub (očitno prepočasni) rasti, pa tudi v tem, da je na trgu novi Golf, od katerega vsi nekako pričakujejo, da bo vsaj malce »potegnil« za seboj prodajo v celoti. Zagotovo bo postalo jasno tudi, ali je Evropa že zrela za elektromobile. Nekaj jih je sicer že na trgu, nekaj jih celo ni več, a se kot prvi resni letos pojavlja Renaultov Zoe, ki naj bi bil pravzaprav prvi evropski velikoserijski (tole seveda z nekaj rezerve) električni avtomobil. V Franciji bo Zoe stal 13.700 evrov a z dvema pripombama: prvič, da je tu že všteto državno darilo 7.000 evrov in da pogonska baterija pri tem ni všteta – te ne bo moč kupiti, ampak le najeti za (v Franciji) 79 evrov na mesec. Zanimivo bo seveda dočakati cenovno politiko za Zoe na našem trgu.
In navsezadnje, pestro bo, vsaj upamo, tudi pri nas doma, v redakciji te spletne strani, ki je nov produkt na slovenski spletni sceni. Prepričani smo v njeno kakovost, saj za njo stojita vsaj dve desetletji izkušenj, vseeno pa vas prosimo za nekaj odpuščanja v začetku, dokler ne ozdravimo otroških bolezni in dokler – kot bi rekli strojniki – ne steče z nazivno obremenitvijo. Hvala že vnaprej za razumevanje in prijetno branje ter lahkotne kilometre z avtomobilom!
Vinko Kernc