Toyota Aygo 1.0 VVT-i X-Cite

Toyota Aygo 1.0 VVT-i X-Cite: eden redkih ‘japoncev’, ki ga ni težko vzljubiti na prvi pogled.

Zelo drugačen

Od česa drugačen? Menda je najbolj pomembno, da je drugačen od Ayga prve generacije. Podalpski sončni kraji niso svet v malem, da bi sodili iz njega; v velikem svetu so trojčke (C1, 107, Aygo) kar dobro sprejeli, a je razlika med prejšnjim in sedanjim odločilna: prejšnji je samo bil, sedanji je pa še prikupen.

Je pa seveda Aygo drugačen tudi drugače.

Majhen. V dolžino meri manj kot 3,5 metra, kar pomeni, da je okreten, lahkoten v mestnih središčih in lahkoten pri parkiranju. A ima kljub temu pet vrat, zaradi česar sta vstopanje in izstopanje lahkotna, vrata prtljažnika pa so pravzaprav samo šipa, brez kakega običajnega zajetnega okvirja.

Živahen. Ne zgolj zunanjost; tudi notranjost, kar je menda še bolj pomembno. Razgibane oblike in – če tako izberete – precej živo oranžne barve, ki ob črni in več odtenkih sive ustvarjajo prijetno, mladostno okolje. Je tudi eden redkih sodobnih avtomobilov, ki v kabini ne utruja s ‘športnimi’ dodatki v videzu kovine (aluminija), ima pa zato precej moteče svetleče črnine. In sedeža sta pri tem v vseh pogledih (videz, oblika, ergonomija) odlična, skoraj čudovita.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V svetu mini avtomobilov, ki so tudi razmeroma poceni, je treba skleniti kar nekaj kompromisov, a je treba takoj v začetku povedati, da je splošen vtis uporabe zelo dober. Pa vendar. Gumb za upravljanje potovalnega računalnika je v merilnikih, kar pomeni, da je treba za sprehajanje skozi podatke z roko skozi ali okrog volanskega obroča; med vožnjo vsaj neprijetno, če že ne nevarno. Volanski obroč je (skupaj z merilniki) nastavljiv zgolj po višini, nastavljivost po globini bi še izboljšala ergonomijo vožnje. Osrednji zaslon prikazuje sliko pri vožnji vzvratno in slika je v normalnih pogojih odlična, v dežju pa z nje ni moč razbrati, kaj je za avtomobilom. Manjka zvočni parkirni pripomoček – vsaj zadaj.

Za opremo sicer ni moč reči, da je skopa, je pa notranja osvetlitev milo rečeno borna – ena sama lučka za cel avtomobil, vključno s prtljažnikom, kamor njena svetloba seveda sploh ne seže. Prtljažnik, ko smo ravno tam, je zelo kratek, a globok. Naslonjalo zadnje klopi je deljivo po polovici (sedeži so le štirje!), a se pri podaljšanju pojavi neugodna stopnica, naslonjalo pa ostane poševno. Za 3,5 metra dolžine avtomobile so litri ugodni, lahko pa bi bil bolj uporaben.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Ne glede na to je tale Aygo druge generacije Toyota, kakršne ne poznamo in to v dobrem pomenu tega pojma. Saj notranjostim Toyot v tehničnem smislu težko kaj zamerimo, so pa puste in dolgočasne. Aygo je vse prej kot to in takšnemu lahko človek marsikaj odpusti. Tudi nesamodejnost pomika šip v prednjih vratih (v zadnjih se šipe odpirajo le bočno navzven), zgolj neprekinjen tek zadnjega brisalnika, omejevalnik hitrosti brez tempomata in to, da na sedežih zadaj ni žepov. Ima pa dovolj mest za drobnarije, prostor za tri pločevnike ali pollitrske plastenke, dobro opremljen avdio sistem in celo navigacijo. Kdo pravi, da je v domačem mestu ali v njegovi bližini ne potrebujete?

Pri motorizaciji ni kaj izbirati. Litrski trivaljnik in to je to. Ta se nenavadno oglaša (trije valji!) in je že v primerjavi z Yarisovim(i) opazno glasnejši, a je v vožnji odličen. Je izjemno elastičen – vrhunsko vleče od nizkih hitrosti pa vse do največje; tretja prestava, denimo, že od 30 kilometrov naprej (kar je okoli 1.000 vrtljajev v minuti) odlično vleče. Tudi prožen (torej kako silovito potegne) je kar lepo in to preko celotnega področja do prekinjevalnika. Njegovih 69 ‘konj’ je dovolj za največ 160 kilometrov na uro, kar je pri takšnem avtomobilu povsem zadosti. Pri običajni vožnji porabi dobrih 5 litrov za 100 kilometrov, pri lagodni kak liter manj, živčna mestna vožnja ali tiščanje po avtomobilski cesti pa ga lahko pripravi do večje žeje – tja do kakih 8 litrov za 100 kilometrov. Škoda, da nima sistema za zaustavljanje in vnovičen zagon, kar bi mu v mestu še nekoliko povečalo njegovo varčnost.

Marsikoga bo takšen Aygo prepričal že samo z zunanjim videzom. Kolesne gume so sicer za današnje časno nenavadno (in nemoderno) tanke, a nič zato. Delo opravljajo dobro, Aygo pa je kot celota vseeno na sebi lasten – drugačen – način prikupen. Da ga le ne izberete v kaki pusti barvi.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 6° C – suha cesta stanje števca prevoženih kilometrov 7.365 km – menjalnik v 5. prestavi – nima programa ECO  – gume 165/60 R 15 T M+S Semperit Master-Grip 2 – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.800/min: 3,5 l/100 km – 89 dB

100 km/h, 2.900/min: 4,6 l/100 km – 90 dB

130 km/h, 3.800/min: 6,5 l/100 km – 93 dB

160 km/h, 4.600/min: 11,1 l/100 km – 94 dB

Testni krog: 5,2 l/100 km

Pohvale

+ prikupni zunanjost in notranjost

+ motor: prožnost, elastičnost, poraba

+ odlična sedeža

+ kamera za vzvratno vožnjo (v suhem)

+ menjalnik

+ 5 vrat

+ avdio sistem, navigacija

+ prostor za drobnarije in pijačo

Graje

– svetleča plastika v notranjosti

– nima zvočnega parkirnega pripomočka

– slaba osvetlitev notranjosti

– gumb za potovalni računalnik v merilnikih

– podaljšan prtljažnik (stopnica, poševni naslonjali)

– niam žepov na hrbtih sedežev

Na kratko

Prikupen, okreten, živahen, poskočen. Tipičen mestni avtomobil z veliko uporabnega prostora na 3,5 metra dolžine in z več kot odličnim motorjem. In z nekaj zamerami, na katere bi pri Toyoti lahko pomislili.

Cene

Toyota Aygo 5v 1.0 VVT-i: 9.390 evrov

Toyota Aygo 5v 1.0 VVT-i X-Cite: 10.840 evrov

Testna Toyota Aygo 5v 1.0 VVT-i X-Cite: 11.555 evrov

(Če ni drugače označeno, veljajo cene z uradnega cenika)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 3-valjni – bencinski, posreden vbrizg – gibna prostornina 998 cm³ – največji navor 95 Nm pri 4.300/min – največja moč 51 kW (69 KM) pri 6.000/min

Pogon: robotiziran ročni menjalnik (5) – pogon spredaj

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 4 sedeži – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 165/60 R 15 T M+S Semperit Master-Grip 2

Mere: dolžina 3.455  mm – širina 1.615 mm – višina 1.460 mm – medosna razdalja 2.340 mm – najmanjša razdalja od tal 120 mm – rajdni krog 10,0 m – notranja širina spredaj 1.300 mm, zadaj 1.300 mm – prtljažnik 168/780 – posoda za gorivo 35 l

Mase: vozilo 840 kg – dovoljena skupna obremenitev 385 kg – dovoljena obremenitev strehe: ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 160 km/h – pospešek 0-100 km/h 14,2 s – poraba (kombiniran cikel) 4,1 l/100 km – izpust CO₂ 95 g/km

Foto: VK