Thomas Ingenlath, šef oblikovalskega studia pri Volvu

Thomas Ingenlath: Volvo mora biti oblikovan ‘švedsko’, a ne preveč.

»Vse, kar naredimo oblikovalci, mora imeti svoj smisel«

Volvo je nekaj posebnega; ne zato, ker je švedski, tudi ne toliko zato, ker edinemu uspeva spodobno resno konkurirati nemški prestižni trojici Audi-BMW-MB, ali pa zato, ker gre, odkar je kitajski, njegova krivulja uspeha (beri: prodaje in priljubljenosti) strmo navzgor.

Volvo je preprosto in gledano kot celota nekaj posebnega.

Brez dvoma ima pri tem izjemne zasluge tudi oblika njihovih novih modelov, za katero je od leta 2012 odgovoren in zaslužen Nemec Thomas Ingenlath. Njegova kariera oblikovalca avtomobilov je dolga četrt stoletja in do prihoda k Volvu je deloval v koncernu Volkswagen; sprva (1991) kot oblikovalec zunanjosti Audijev, nato (1995) kot odgovorni za zunanjost Volkswagnov, od 2000 kot šef oblikovalskega studia pri Škodi in končno (2006) kot šef dizajna pri skupini Volkswagen.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Za moža srednjih let, katera dobro skriva, in človeka močne obrazne mimike se zdi, kot bi bil narejen za delo pri Švedih. Nekoliko hladen z besedami in preudaren vedno globoko vdihne in si vzame čas za razmislek, preden odgovori. In njegov odgovor je ponavadi daljši, kot spraševalec pričakuje. In bolj obsežen.

Ingenlath nam je le nekaj ur pred podelitvijo priznanj Autobest v Lizboni pripravil kratko predavanje o Volvu in o svojem delu pri tej znamki. Začel je povsem v izhodišču, saj pravi, da je treba oblikovanje vzeti kot delček mozaika. Konkretno gre pri Volvu, gledano asociativno, za naslednja izhodišča: varno, švedsko, družinsko naravnano. In – spet pri Volvu – je treba besedo varno gledati precej širše – kot skrb za človeka. Če dodamo še prestižne faktorje, dobimo izdelek, oblikovan v Skandinaviji. In tu se začne oblika Volvov.

Njegova zgodba pri Volvu se zares začne s konceptom Concept C Coupé, ki so ga predstavili jeseni 2013 na salonu avtomobilov v Frankfurtu. Avtomobil je meda vzbudil takšen odziv (v celoti, a morda celo v večji meri v detajlih, kot so žarometi s Thorovim kladivom in močno konkavna motorna maska), da so morali spreminjati vsebino pogodb z dobavitelji (razvoj, izdelava, količine). Danes je jasno, da je koncept zakoličil videz vsaj ene generacije Volvov, kar pomeni, da gre za enega močnejših konceptov po svoji vsebini zadnjih časov.

• 
• 

O videzu ima tudi Ingenlath podobno mnenje kot, denimo, Robert Lešnik: avtomobil mora biti preprostih, a lepih potez z le nekaj detajli, ki dajo avtomobilu močan značaj. Tudi v notranjosti. Torej čim manj črt. Takšni so novi Volvi in ni dvoma, da so zelo značajski in dobro prepoznavni.

Šef oblike mora najprej dodobra spoznati in razumeti, kaj želi znamka biti in kaj želi predstavljati v javnosti. Kar ni mogoče izvedeti zgolj z obiskom nekaj strani na spletu. Potrebnih je bilo mnogo strateških sestankov in med drugim je Ingenlath, čeprav so njegovi novi sodelavci nejeverno zmajevali z glavo, postavil nepričakovano vprašanje: »Zakaj ima znak Volva puščico pod takšnim kotom?« Pravi, da mora biti znak preprost in razumljiv, in zdelo se mu je, da puščica nakazuje napačen kot. Od kod prav ta kot? Treba je bilo daleč v zgodovino (diagonalna povezava vogalov starih hladilnikov) in Ingenlath je dobil zeleno luč za prenovo znaka.

• 
• 

Kaj pa konkavna maska motorja? Zanjo sta pri Volvu dva vzroka. Prvi je, da je takšna oblika močna in do neke mere pogumna, a hkrati ‘poceni’ trik za ojačanje značaja videza. Drugi vzrok izvira iz prepričanja Ingenlatha, da ne smemo pozabiti zgodovine. Iztočnica je bil, kot vemo, legendarni Volvo P1800. In o značilnih ‘ramenih’: ta pri Volvih ostajajo. So tako kot maska odličen in prepoznaven značajski dodatek.

• 
• 

Za ‘obraz’ Volvov je prepričan, da mora biti močan, a spet ne preveč agresiven. (Njihovi) avtomobili naj izražajo umirjen značaj, ki izraža splošno stanje človeštva; kot protiutež je navedel stroge, ostre in izrazite poteze avtomobilov v času po svetovni vojni, ki so izražali čustva po zmagi.

• 
• 
• 
• 

Na kratko se je dotaknil tudi notranjosti samovoznih avtomobilov, kjer je Volvo zelo dejaven. Spomnil je, da so fotografije, ki so bile priložene prvim sporočilom za javnost o samovoznih Volvih, postale sinonim za prikaz samovoznosti avtomobilov. Toda marsikdo si predstavlja, da bi bil voznikov sedež vrtljiv, da bi voznik med vožnjo pač gledal naproti potnikom zadnje klopi. Za zdaj pa še vedno kaže, da se bo notranjost razvijala v smeri, ki jo je konec leta 2015 nakazal njihov Concept 26. Ingenlath je tudi prepričan, da bodo osebni avtomobili kljub svoji avtonomnosti zadržali močan poudarek na videzu, čeprav jih marsikdo vidi brezosebne, kot so nekateri vlaki in avtobusi.

Čeprav Nemec se je Ingenlath očitno dobra znašel znotraj filozofije znamke Volvo. Že pri delu v koncernu VW se je naučil živeti in delati z znamkami, ki imajo vsaka svoj značaj, posebej pri Volvu pa, pravi, stojijo za prepričanjem, da (oblikovalci) ničesar ne naredijo samo zato, da bi bilo drugačni. Vse mora imeti tudi svoj (uporaben) smisel.

Vinko Kernc

Foto: VK, Volvo