Teden 40, 2015

Los in njegov test sta nekdaj prevrnila Mercedes A, bila je velika zgodba, a se je za tovarni končala zelo dobro.

Zgodba s Volkswagnom (VW) se seveda razvija naprej. Dobiva nove in nove razsežnosti, res se zdi, da je vse skupaj zgolj vrh ledene gore. A ker so nekatere bistvene podrobnosti še precej nejasne in skrite, je gotovo pomemben razmislek o tem, kako bo VW prebrodil to veliko krizo? In nič manj ne bi smelo biti pomembno iskanje odgovora na vprašanje, ali vse to, kar se je zgodilo tej nemški tovarni, ni zgolj napoved apokalipse, ki se ji ne bomo mogli izogniti?

Glede prvega: 21. oktobra 1997 je novinar Robert Collin za švedsko avtomobilistično revijo Teknikens Värld opravil losov test z Mercedesom A. Mali enoprostornik je na svet pripeljal skoraj revolucionarno zasnovo dvojnega dna, v katerega se je v primeru trčenja ‘skril’ motor. Zaradi tega je bil avto tudi nekaj višji, višje je bilo težišče. Ko se je avto na visokem severu prevrnil, se je zdelo, da se prevrnil tudi Mercedes-Benz. A zgodilo se je nekaj presenetljivega: stuttgartska hiša je vpoklicala vse že prodane Mercedese A, brezplačno vgradila ESP (ki ga je bilo prej možno dokupiti za približno 5.000 nemških mark) in avto se je še naprej zelo dobro prodajal. Mercedes-Benz jo je odnesel brez omembe vredne praske.

Preprosta primerjava z ‘Diesel-Gate‘ ne bi bila smiselna, toda VW ima – če bo le ravnal premišljeno – možnost, da se iz velike godlje izvleče manj poškodovan, kot je videti ta hip. Plačal bo visoko ceno – takšno in drugačno, o tem ni dvoma – saj so ga dobili s spuščenimi hlačami. Če bo ravnal nekako podobno, kot je pred skoraj dvajsetimi leti konkurent iz Stuttgarta, če bo prepričal, da je temeljito pometel za nazaj in da bo šel veliko bolj pošteno kot doslej naprej, bo september 2015 čez čas zgolj slab spomin. Prvi koraki novega vodstva napovedujejo prav takšno očiščenje, nekakšen post, ki naj razstrupi organizem VW. In da so to zmožno narediti prav tam zgoraj, ne bi smelo biti velikega dvoma.

Karl, pa ne May, je očitno vedel ali vsaj domneval marsikaj. Sedaj imamo priložnost čutiti tudi ‘prakso’, ne le njegove teorije.

Glede drugega: VW se je, tako kot se bodo številne druge avtomobilske tovarne, ujel v lastno past. Narediti in prodati vedno več s čim manjšimi stroški. To je aksiom sistema, v katerem živimo. So škarje, ki se ne morejo zapreti. Avtomobilske tovarne – pa ne le te – ob predstavitvi novega avta še nikoli niso rekle: zadovoljni bomo, če bomo prodajo povečali za 0,5 ali 0,8 odstotka. Vedno so v igri višje številke, zahtevnejši cilji. In ker je konkurenca izjemno huda, šteje pa zgolj dobiček, se je VW moralo zgoditi, kar se pač je. Celo nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pravi, da je afera VW nastala zaradi požrešnosti. Človek verjetno ve, kaj govori. Ampak vse bolj se mi dozdeva, da je že pred stoletjem in pol o tem veliko vedel in pisal Nemec košate brade. Nekdaj smo se učili njegovih teorij, a jih nismo razumeli. Sedaj vse bolj živimo tisto, kar je napovedal. Ko bomo združili eno in drugo, bomo vedeli pri čem smo.

Janez Kovačič