Teden 27, 2015

Prihaja, tako se je reklo nekoč, čas kislih kumaric. Tudi avtomobilskih, zato je vsega manj, celo informacij.

Za avtomobilsko novinarstvo prihajajo lepi in hkrati naporni časi. Načeloma je tako, da so bolj ali manj vseskozi naporni in verjetno ni domišljavo domnevati, da splošna razlaga te ‘napornosti’ ta hip ni nujno potrebna. Ampak stopnje napornosti so različne, zato najprej o lepšem delu.

Povezan je s počitnicami, dopustom, morda ali celo brezdeljem. Treba je nekoliko izklopiti, v jeziku avtomobilskega žurnalizma bi si lahko privoščili precej nedomiselno in izrabljeno frazo o ‘nižji prestavi’ in podobnem. Skupaj z vsem tistim, kar pomeni ali predstavlja dopust, gre žal tudi tisti naporni del, kajti avtomobilsko dogajanje se počasi ohlaja. Načeloma se povsem ohladi vsaj enkrat leto, in sicer med božičnimi prazniki. Tedaj je mrtvilo (nekdaj se je govorilo o času kislih kumaric) popolno. Komaj kaj manj ga je poleti, še posebej avgusta. Avtomobilske tovarne marsikdaj zaprejo vrata in tok informacij postane skromen, nekako mlačen. Torej – marsičesa je v tem času manj, tudi avtomobilizma. Zato prosim za nekaj nujnega razumevanja…

Giorgetto Giuguaro, eno najbolj znanih latinskih oblikovalskih imen, se, tako se zdi, dokončno umika iz dizajnerskega sveta.

Pred davnimi leti je bil novinarski kolega mnenja, da bi morali avtomobile risati (oblikovati) zgolj Italijani, izdelovati pa Nemci ali Japonci. Misel, ki je bila kar trditev, je ob dobršen del aktualnosti. Velika apeninska oblikovalska imena – Pininfarina, Bertone, Zagato, Giugiaro – počasi izgubljajo svojo nekdanjo slavo. Giorgetto Giugiaro je že pred leti svojo sloviti oblikovalski studio Italdesign prodal nemškemu Volkswagnu oziroma Audiju. Skupaj s sinom Fabriziom sta obdržala le manjši lastniški delež, sedaj je tudi ta v nemških rokah, hkrati sta oba odstopila kot člana uprave. Seznam avtomobilov, ki jih je oblikoval Giorgetto Giugiaro, je presunljivo dolg, med njimi sta omembe vredna vsaj dva – prva generacija VW Golfa in Fiatove Pande. Videti je, da se je umetnost uspešnega oblikovanja avtomobilske pločevine nekako razdelila po evropskih nacijah; konec koncev je Nemec Peter Schreyer pri koncernu Hyundai (ta ima pod seboj tudi Kio) že pred leti dokazal, da je zelo vešč posla, pa tudi Slovenci puščamo v tem svetu nekaj vse bolj opaznih sledi (kar smo omenili že prejšnji teden). Bi lahko misel (trditev) iz uvoda aktualizirali v smislu – avtomobile naj oblikujejo le Nemci in jih tudi izdelujejo? Ne, utegnilo bi biti kljub vsemu preveč enolično, da ne rečem dolgočasno.

Renault Adriatik ne povezuje le krajev od Triglava do Gevgelije, pač pa gre vse tja do Peloponeza.

Grki so rekli ne. Pomeni, da bo posel z avtomobili tam doli znova na stranskem tiru. Vsako začudenje bi bilo ignorantsko, kajti avto kljub vsemu ne more biti edina in prva izbira – ko gre za tako resne zadeve kot pač gre v Helenski republiki. Po svoje pa smo posredno in minimalistično vendarle povezani z grškim avtomobilskim prostorom. Renault Adriatik, ki ima sedež v Sloveniji, namreč združuje tako rekoč vse trge nekdanje Jugoslavije, pa tudi grškega. Pravzaprav je to podrobnost ali malenkost, ki nima kakšne posebne teže, saj je to predvsem organizacijska shema, ki (verjetno) upošteva ali računa predvsem na logistične prednosti. A naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da smo povezani veliko bolj kot to lahko domnevamo. In zgolj upati je, da se novodobna grška tragedija ne bo v takšni ali drugačni obliki ponovila kakšnih 1500 kilometrov severneje.◄

Janez Kovačič