Opel Astra: slovenska predpremiera Opel Astra: slovenska predpremiera
To, da je ta hip peti najbolj pogost avtomobil na slovenskih cestah Opel Astra, veliko pove o tem avtomobilu. Je pa na poti k... Opel Astra: slovenska predpremiera

Opel Astra: nemški zunanjost in notranjost ter francosko podkožje, vključno s pogoni.

To, da je ta hip peti najbolj pogost avtomobil na slovenskih cestah Opel Astra, veliko pove o tem avtomobilu. Je pa na poti k nam že šesta generacija, ki jo bo moč naročiti že januarja 2022.

Natanko tri desetletja Aster so za nami, pred njo pa zgodovina beleži še pet generacij Kadetta, pred veliko vojno še enega Kadetta iz leta 1936 in še prej (1924) P4/12 Laubfrosch, ki je bil čisto prvi Opel tega velikostnega razreda. Zgodovina ima torej kaj pokazati, pri Oplu pa to pomeni temelj njihovih izkušenj.

Astra je leta 1991 nasledila model Kadett. Resda je šlo za temeljito spremenjen model, a gre za spremembo takrat dobro poznanega in uveljavljenega imena ‘kriviti’ koncern GM (med letoma 1929 in 2017 lastnik Opla), ki se je odločil poenotiti poimenovanje tako velikih avtomobilov v Evropi. Enak avtomobil so namreč izdelovali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je imenoval Vauxhall Astra, in tako je Astra takrat postal tudi Opel.

  • 5VK_3668a
  • 5VK_3670a
  • 5VK_3669a
  • 5VK_3661aw
  • 5VK_3662a
  • 5VK_3657a
  • 5VK_3655c
  • 5VK_3648
  • 5VK_3667a

So pa pri Oplu zadržali črkovno sosledje za poimenovanje generacij tega Opla: (povojni) Kadet je nosil črke A do E, Astra je nadaljevala z F in zdaj (izpustili so črko I) gre že za Astro L. In tokrat gre znova za povsem nov avtomobil, ki je prvič zasnovan na platformi, ki ni nemška. Kar je logično: od leta 2017 sodi Opel v koncern PSA (Peugeot, Citroën), ki je Astri namenil njihovo platformo PSA EMP2 iz leta 2013 – ta podpira že vrsto avtomobilov, vključno z Grandlandom in z novim Peugeotom 308.

Nova platforma prinaša Astri nosilni ustroj, podvozje, pogone, asistenčne sisteme, infozabavne sisteme in še kaj. Kljub temu pa je Astra v primerjavi z generacijo K v dolžino zrasla le za štiri milimetre. Zdaj je dolga 4,37, široka 1,86 in visoka 1,47 metra, njeno medosje pa meri 2,68 metra. Iz mer je razvidno, da je od prejšnje generacije za dobrih pet centimetrov širša in za slabih pet nižja. Morda še o prtljažniku: doslej je bilo v njem uporabnih litrov 370, po novem jih je od 352 do 422.

Če kaj, potem je zunanji videz povsem nemški oziroma Oplov. Tudi Astra je spredaj dobila zdaj že značilni ‘vizir’, a ji pripadnost tej znamki dodajajo tudi zadnje luči in žarometa, ki so, mimogrede, po novem seveda še naprednejši kot doslej.

Čiste poteze zunanjosti se odsevajo tudi v kokpitu, odvečnih ali nepotrebnih potez, kot pravijo pri Oplu, ni več. Ni pa več tudi analognih merilnikov, ki so zdaj digitalni na 10-palčnem zaslonu, enako velik zaslon gosti tudi infozabavni sistem, mehanskih gumbov tudi skorajda ni več, le sedeža sta še vedno lahko z ergonomskim certifikatom AGR.

Pogoni za novo Astro seveda prihajajo iz koncerna PSA: 1,2-litrski turbobencinski 3-valjnik, 1,5-litrski turbodizelski 4-valjnik in dve različici hibridnega pogona obsegajo moči od 81 do 165 kilovatov, pri čemer sta najzmogljivejša seveda hibrida (132 in 165 kW). Hibridna pogona bosta v Astri na voljo prvič, leta 2023 pa bo Astra na voljo tudi kot električno gnano vozilo (Astra-e), kar bo tudi prvič za ta model. Jasno, ker se je Opel zavezal, da bodo njihovi avtomobili od leta 2028 gnani le še z elektriko, je takšna poteza logična.

Nova Astra pride na slovenski trg zgodaj spomladi, a cene seveda še niso znane. Za orientacijo: v Nemčiji, kjer je že naprodaj, stane od 22.465 evrov naprej.◄

Foto: VK