Majhna in nepomembna – Slovenija Majhna in nepomembna – Slovenija
V redu, pač samo še en testen avtomobil? Stvari moraš doživeti, da jih res razumeš. V osnovni šoli so nas učili o kvadratnih kilometrih... Majhna in nepomembna – Slovenija
Zelo dragi testni avtomobili: v Sloveniji veliko večja redkost kot v večjih državah.

Zelo dragi testni avtomobili: v Sloveniji veliko večja redkost kot v večjih državah.

V redu, pač samo še en testen avtomobil?

Stvari moraš doživeti, da jih res razumeš. V osnovni šoli so nas učili o kvadratnih kilometrih naše ožje domovine in drugih dežel, pa o državah sveta in tako naprej. A razumeti razmerja nas niso naučili in tudi v odraslih letih ima večina s tem težave. Kar je povsem razumljivo in načelno nič hudega ali narobe.

Stara država v evropskem merilu ni bila majhna, ne v kvadratnih kilometrih in ne po številu prebivalstva, pa tudi politično je imela znaten vpliv – celo v svetovnem merilu. A Slovenci smo se imeli znotraj nje za nadljudi.

VK_CB rTam proti koncu 90. let smo sedeli v neki domači, a dragi restavraciji v Gizi. Poslovni partnerji so, bolj iz vljudnosti in z naučenim, a na prvi pogled pristnim zanimanjem, povprašali, kako kaj naša (nova) država, ali je pri nas kaj videti. Turistično. Novinarski kolega naproti mene je vzcvetel in jel govoriti o čudovitih stvareh. Nič ni lagal, a slišalo se je, kot bi bili ultimativna svetovna turistična destinacija. Najbolj je navijal za naše gradove. Sem ga diskretno pocukal, češ, ja, krasno, ampak gradov imamo vsega za dolino Loare, s to razliko, da so bili takrat pri nas še na pol razvaline (danes je slika precej drugačna), poleg tega smo sedeli za lučaj kamna stran od Keopsove piramide, stare 4.500 let. Ni se dal. Ni razumel.

Takrat sem menda zares dojel razlike v razmerju in našo majhnost. Ne dolgo za tem so začele velike korporacije kazati vse manj zanimanja za našo državico, vsem vojnam navkljub so druge države srednje in vzhodne Evrope postale privlačnejše.

Tema ‘kako kaj vaša država’ je v poslovnem svetu najbrž stalnica. Zdi se mi, da je kar prav, da pri tem ponosno stojim za svojo, čeprav sem sprva previden in potipam, ali je sogovornik na tekočem z lestvicami koruptivnosti in s podobnimi, za nas neugodnimi podatki, ki nas nekatere postavljajo tudi na svetovni rep in dokazujejo našo ‘balkanskost’. Če vidim, da s tem niso obremenjeni, ponosno dvignem kupico za našo deželico.

(Gospodarsko) nepomembnost Slovenije v evropskem merilu sem zares začutil šele v družbi žirije Autobest. Še danes se do vzhodnih držav uradno vedemo z zadržkom, neuradno pa zaničevalno. Ampak ekonomija temelji na velikosti. Za orientacijo: toliko najdražjih avtomobilov, kot sem jih videl na cestah Bukarešte, jih v Sloveniji Slovencem(!) ne bomo prodali v 20 letih. Slika ni nič drugačna, ko gledam skozi oči avtomobilističnega novinarja – vzhodni kolege imajo za svoje delo znatno več potenciala skozi delo tamkajšnjih avtomobilskih zastopnikov. Mi smo pri tem bolj kot priskledniki. Tudi ko sedimo uradno ali neformalno s predstavniki avtomobilskih znamk, šteje le eno: število prodanih ali vsaj potencial. Slovenci smo tu manj kot marginalci.

Nemškega kupca Maseratija GranTurismo stane prevod in tisk knjižice z navodili dva evra, našega pa 200. Majhnost je slabost: ne glede na to, koliko prodaš, moraš imeti knjižico v domačem jeziku, tudi če so kupci trije. In prevod stane, kolikor stane, ne glede na število kupcev oziroma tiskanih knjižic. In tisk petih knjižic je po kosu desetkrat dražji kot tisk petstotih.

Razmerja so izmišljena, hočem predstavljivo pokazati le razliko.

(Naivno?) verjamem, da mora slovenski zastopnik za novinarski test registrirati avtomobil, ki ga bo potem zlahka prodal. Celo barva mora biti prijazna kasnejšemu kupcu in ne objavi v medijih, pa tudi če gre za le 10 tisoč evrov vreden avtomobil po uradnem ceniku.

Takole razmišljajoč si na koncu mislim in verjamem: 60, 70 ali več tisoč evrov drag avtomobil, registriran v slovenske novinarske testne namene, je vsakokrat vreden spoštovanja.

Vinko Kernc

Foto: VK