Kamionarska – z obeh strani

Ena cesta in vozila z zelo različnimi hitrostmi: obstaja rešitev? Najbrž da: samovozna vozila in Volvo, denimo, je pri tem že precej daleč v razvoju. Ampak ali ni potem bolje (ceneje v denarju in živcih) iti s taksijem avtobusom, vlakom ali letalom?

Najbrž, domnevam, si gremo na cesti drug drugemu na živce: avtomobilisti tovornjakarjem in obratno.

Domnevam tudi, da je kolikor toliko sprejemljivo sožitje težko doseči.

***

Da naslov ne bo narobe razumljen: ne vozim tovornjaka, zato ne vem iz prve roke, zato pa poslušam in si skušam ustvariti sliko. Čisto nevsiljivo je povedal že Tomaž Domicelj konec 70. ali v začetku 80. let v svoji pesmi Kamionar in če greš resno skozi besedilo, se zdi, da je nekoga vsaj za silo dobro poznal. Okorni, neudobni in težaški v vožnji, dolge kolone pred mejami, bitke s papirologijo, ves čas zdoma … Ni, da bi si človek želel.

Skoraj si upam trditi, da so tovornjaki v primerjavi z osebnimi avtomobili v zadnjih 35 letih napravili večji korak v razvoju od tehnike do udobja, znotraj Evrope so se sprostile meje in logistiko urejajo računalniki. Drug svet.

Lani ob takem času sem domov grede ustavil na bencinski črpalki nekje pred Zagrebom. Skromno in ponižno je pristopil možakar zglednega videza, ki me je opazoval že ob prihodu: »Me prosim lahko potegnete do meje?« Kaj ne bi – ob takšni ponižnosti. In mi je odgovoril na vsa vprašanja, ki se mi pletejo ves čas, ko bentim nad tovornjakarji. Tudi o hitrosti vožnje, delovnih pogojih, izkoriščanju delodajalcev (bil je Srb in je vozil za slovenskega avtoprevoznika, njegova življenjska želja pa je bila voziti za nemškega) in tako naprej.

Za razumevanje rdeče niti tule moram pojasniti temo o hitrosti. Današnji tovornjaki imajo menda vsi omejevalnik hitrosti pri 90 kilometrih na uro. Krasno, po tej logiki bi se vsi lepo peljali eden za drugim v koloni. Ampak delodajalci so izračunali, da pri vožnji z 80 ali 85 kilometri na uro tovornjak porabi znatno manj goriva. Zdaj tiste litre razlike na 100 kilometrov pomnožite s številom dnevnih kilometrov, s številom dni vožnje v letu, s številom tovornjakov, ki jih ima avtoprevoznik, in s ceno za liter dizelskega goriva, pa pride številka, ki daje človeku misliti. Z zornega kota avtoprevoznika je torej smiselno, da zahteva počasnejšo vožnjo (s potovalnega računalnika in s sledilne naprave ima natančen vpogled v način vožnje in v primeru, da ne sledi njegovim zahtevam, tovornjakarja pošteno udari po žepu!), saj s tem lahko na letni ravni privarčuje za kak manjši avtomobil, če ima le nekaj tovornjakov v prometu. Kot odličen šolarček sem šel potem vprašat še za drugo mnenje k za to pooblaščenim in dobil identičen odgovor.

Zdaj pa z mojega, našega, avtomobilističnega zornega kota. Avtomobilom je dovoljeno na avtomobilski cesti peljati 130 kilometrov na uro. Te ceste so dvo- ali tripasovne. Delimo si jih avtomobilisti in tovornjakarji. Vsak ima torej svoj hitrostni tempo. Kaj nastane?

Ob današnji gostoti prometa se pravzaprav še čudim, da ni huje, saj je tovornjakov na cesti ogromno. Če ima vsak četrti ukaz, da vozi 75, pomeni, da so za njim trije, ki ga gredo prehiteti. V osnovni šoli smo imeli pri fiziki krasno uporabno nalogo: vozilo A vozi (v našem primeru) 75, vozilo za njim pa 80, koliko časa in na kakšni poti ga bo prehitelo. Če predpostavimo, da mora pri prehitevanju opraviti za 50 metrov daljšo pot, ga bo prehiteval 36 sekund in to v 800 metrih poti!

Potem pridejo triki, ki se jih poslužujejo celo tisti, ki vozijo enako hitro kot oni spredaj: če poznajo cesto, vedo, kdaj bo levi ovinek, ko bo na prehitevalnem pasu pot krajša, in na ta način ukanijo fiziko, le da v prometu to pomeni še en dodaten premikajoč zastoj. Razlika v poti med notranjim (levim) in zunanjim (desnim) pasom je namreč v 90-stopinjskem ovinku manj kot 6 metrov, pa ovinki na avtomobilskih cestah še zdaleč niso 90-stopinjski. Kje je torej predvidenih 50 metrov, potrebnih za prehitevanje? In, jasno, prehitevanemu ni potrebno spustiti plina, vsaj nihče tega ne nadzira.

Nič kaj dosti bolje ni, ko je avtomobilska cesta tripasovna. Trije tovornjaki na skrajni desni, preostala kolona tovornjakov na srednjem pasu, na levem pa avtomobil s počitniško prikolico. Ali dostavnik.

Jaz kaj dosti dlje od matematike in fizike ne vidim, zato si zastavljam vprašanje iz uvoda: ali je mogoče sprejemljivo sožitje med vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov na cesti?

Pa zimskih razmer in Vrhniškega klanca sploh še nisem omenil …

Vinko Kernc

Foto: VK