Infozabavni sistemi na zagovoru

Ni dovolj nabiti avtomobil s pripomočki. Ti morajo biti tudi ergonomski, sicer so nevarni.

Pred kratkim je znani in priznani J.D. Power opravil raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov avtomobilov glede opreme, kjer so se osredotočili na infozabavne in varnostne sisteme. Zdaj je morda slika bolj ostra.

Glavna tema je bila, ali imajo dragi avtomobili tudi boljše infozabavne (in varnostne) sisteme, in izkazalo se je, da so lastniki avtomobilov prevladujočega trenda (‘mainstream’) le za las manj zadovoljni kot lastniki prestižnih avtomobilov (indeks 730 proti 734). Kristin Kolodge, izvršna direktorica raziskave o relaciji človek-HMI (‘Human Machine Interface’, vmesnik človek-stroj) pri J.D. Power, pravi, da ni vse v tem, koliko tehnologije imamo v vozilu, pač pa tudi v tem, kako je ta tehnologija na voljo človeku. In dodaja, da v veliko prestižnih avtomobilih to ni izvedeno dovolj dobro.

Približno isto, le bolj razdelano, preberete v skoraj vsakem testu na teh spletnih straneh že nekaj let.

Dve stvari sta pri tem pomembni. Prvič, kaj voznik potrebuje bolj in kaj manj, in drugič, kako lahko z vsem tem upravlja. Temu drugemu se reče ergonomija in ta veda je znana in dorečena že vsaj pol stoletja: avtomobilske naprave drugotnega pomena (prvotnega so, jasno, volanski obroč, stopalke in prestavna ročica) morajo biti zasnovane tako, da pri tem NE motijo voznika oziroma da mu le v zanemarljivi meri odvračajo pozornost od vožnje. In pri tem smo vse dlje od davno preverjenih načel.

Nekaj je sicer stvar navade človeštva (naprimer to, da se kazalci gibljejo v smeri urinega kazalca), večina pa je stvar splošnih človeških lastnosti. Tako velja, da so v splošnem boljši merilniki s kazalci, a ne vedno (povsem jasno pri tem je, kateri in kdaj), da so boljši mehanski krmilniki kot zasloni, občutljivi za dotik, da manj zmoti, če človeku ni treba ostriti s ceste na pol metra (merilniki in druge naprave na armaturni plošči – projicirni zaslon je ena redkih zares dobrih rešitev, ki je tudi stara pol stoletja, in ne vem, čemu potuje v avtomobile tako počasi), da manj moti, če mu pri tem ni treba obračati glavo, da je bolje, če so gumbi primerno veliki in z jasno zaznavnim odzivom (tule moram pohvaliti iDrive in še enkrat spomniti, da je bil tisti prvi iz serije 7 E65 leta 2002 morda daleč najboljši primer ergonomije krmilnika), da morajo biti informacije logično podane, da pri tem ključno vlogo (lahko) odigrajo tudi barve (spomnite se modre osvetlitve merilnikov pri Volkswagnu, ki je čisto potihem izginila) in tako naprej.

Na eni strani avtomobil znotraj tuli kot nor, če spelješ nepripet (pa četudi le iz garaže 7 metrov naprej), bognedaj da bi med vožnjo telefoniral s telefonom v roki, na drugi pa infozabavni sistem zlahka dopušča, da se poigravaš s pripomočki (‘gadget’) preko zaslona z ergonomsko slabim (ali vsaj neprimernim) odzivom na dotik prsta. Pa smo nekoč govorili, da je nevarno obračati avdio kaseto med vožnjo. Tisto je bil mačji kašelj.

Omenjena raziskava J.D. Power, kot kaže, temelji na zadovoljstvu uporabnikov oziroma voznikov, kar je na eni strani seveda prav. A se tu vseeno ne strinjam povsem z izsledki, saj v načelu vozniki nimajo znanja iz ergonomije in nimajo širokega pogleda na to, kaj avtomobilska industrija ponuja. Trdim namreč, da imajo dražji avtomobili v osnovi (torej z izjemami) boljše infozabavne sisteme, da pa imajo prav vsi svoje ergonomske pomanjkljivosti, ki so prepogosto nezanemarljive in presegajo okvir, ki mu po domače rečemo stvar navade ali stvar okusa.

Najbolj skrajen splošen primer so razni opozorilniki: s piskom ali drugačnim zvočnim signalom vznemirijo voznika, da v hipu povsem odvrne pozornost s ceste in prične zmedeno iskati, v čem je problem. Včasih sploh ne dobi širše informacije (naprimer izpisane v merilnikih), drugič pa je informacija lahko tudi lažna – denimo piskanje parkirnega zvočnega sistema, ko okoli avtomobila ni nič.

Stavim, da se tudi v naslednji sedemletki stanje ne bo izboljšalo. Novi sistemi bodo prinašali nove informacije in nove menije infozabavnih sistemov, vse skupaj se vse hitreje približuje kokpitu letal, ergonomija teh sistemov v avtomobilih je pa še v povojih.

Vinko Kernc

Foto: VK