IBM: baterija Litij-zrak (tudi) za elektromobile

Prerez skozi baterijo litij-zrak.

Leta 2009 je začel IBM s projektom razvoja baterije litij-zrak (Battery 500), ki je tekom let k sodelovanju pritegnil različne partnerje. Po začetnih pripravah je sedaj bolj glasno opozoril nase s prvimi analizami in z najavo, da bo v kratkem predstavil tudi prototip te vrste baterije, ki obljublja veliko gostoto energije.

Hkrati je treba omeniti, da to ni edini igralec v razvoju te vrste baterije, saj sta pred kratkim sklenila zvezništvo pri podobnem razvoju Toyota in BMW, poleg njiju pa je še cela vrsta manjših ali večjih imen, ki sodelujejo na podobnem projektu. In kaj je tako zanimivega pri tej vrsti baterije? Predvsem velika specifična vrednost energije, ki dosega 1,2 kWh/kg, to je približno desetkrat več, kot jo danes dosegajo litij-ionske baterije, kar se da primerjati tudi z bencinom. V praksi pa bi to pomenilo, da bi bil doseg elektro vozila s tako baterijo približno 800 kilometrov, kar bi potemtakem zadostovalo tudi za daljše razdalje in na koncu tudi upanje za zmanjšanje porabe fosilnih goriv.

Delovanje baterije litij-zrak je podobno kot pri ostalih tipih, razlika je le, da litij reagira s kisikom v zraku, pri čemer se tvori litijev peroksid, obenem pa pridobimo še električno energijo. Pri nasprotni reakciji, to je pri polnjenju baterije, se sprošča kisik; morda bi lahko delovanje primerjali z dihanjem, kot menijo pri IBM. Seveda so manj glasno omenili slabosti, saj se predvideva, da bo čas, potreben za razvoj oziroma do praktične uporabe, približno 10 do 15 let s tem, da bo potrebno razviti še vrsto novih tehnologij in postopkov. Prav zaradi tega se mnogi po drugi strani sprašujejo, ali ni tveganje glede na predviden strošek in na dobiček praveliko. Obstaja tudi možnost, da se v tako dolgi dobi razvoja pojavi druga konkurenčna in cenejša rešitev. Na to so posebej opozorili pri General Motorsu, kjer menijo, da taka baterija ni najbolj primerna za vozilo ampak za druge naprave, ker je problem priprava zraka pred baterijo, obstaja pa tudi potencialna nevarnost požara pri stiku Litija in zraka.

Glede na to da se tehnologija shranjevanja (posebno električne) energije razvija razmeroma hitro, lahko najprej pričakujemo izboljšanje sedanjih tipov litijevih baterij ali zamenjavo litija z drugim elementom. Vsekakor pa bo pri vsaki rešitvi igrala glavno vlogo vrednost količine energije, ki se jo lahko shrani in s tem zagotovi primerljiv doseg vozila glede na sedanje stanje pri uporabi fosilnih goriv. (AB)

Vir: IBM