Gumarske umazane igre

Avtomobilska guma: ali globina profila res ne vpliva tako močno na varnost, kot so zatrjujejo gumarji?

Gumarska industrija je pokazala svojo temno plat. Pred časom je menda nemški direktor Michelina izjavil, da ni dokaza, da bi bila zimska guma s 4-milimetrskim profilom boljša od tiste z 1,6-milimetrskim.

Nekaj domin je odtlej padlo.

***

Gume so za vozilo izjemnega pomena: držijo stik avtomobila s podlago. Kar pomeni: naj se avtomobilski inženirji še tako trudijo z izboljšavami (predvsem podvozja), lahko na koncu s slabo gumo kot lastnik avtomobila vse pokvarite.

Tega se lastniki avtomobilov vse bolj zavedajo in ni več izjema, da zamenjajo gume z novimi še preden dosežejo zakonsko še dovoljen minimum globine profila. Zakon seveda temelji na tem, kar povedo gumarji, tako za globino profila kot za smiselnost zimskih gum. In tudi tu je padel tabu: glavni šef Michelina naj bi nedavno rekel, da marsikje (kjer je zdaj zakonsko obvezno) zimske gume ne bi bile potrebne; da bi vsesezonske gume opravile enako dobro (varno) delo.

Trik je v tem, da je leta dolgo veljalo neko nepisano pravilo, nek sporazum med proizvajalci gum, da priporočajo menjavo zimskih gum, ko se profil izrabi do 4 milimetrov. Jasno, gume je treba prodati. In temu se reče zavajanje. Neka groba ocena pravi, da so s tem zavajanjem gumarji pokasirali dodaten denar, samo v Evropi merjen v milijardah evrov. Šest, če smo natančni.

A pri Michelinu so šli še dlje. Menda pravijo, da nekateri proizvajalci namerno snujejo zimske gume tako, da njihove lastnosti, ki jih merijo sami in izvajalci neodvisnih (primerjalnih) testov, upadejo že v zgodnji fazi obrabe – daleč od dovoljene najmanjše globine profila. Jasno, sami oglašujejo dolgotrajno zmogljivost svojih gum. In mečejo polena. Kar je, navsezadnje, skozi oči kupca (gum) edino pravilno, da izve resnično stanje.

Nemci so šli testirati celoletne (zimsko-letne, vsesezonske) gume: nove, s štirimi in z dvema milimetroma globine. Zanimivo (a navsezadnje pričakovano): tiste z dvema milimetroma so na suhem za do 14 odstotkov bolje zavirale. Le Michelinove so imele bolj ali manj enak rezultat. Jasno, na mokrem in v snegu je bilo (tudi pričakovano) ravno obratno, a sta Hankook in Goodyear pri tem izjemno odstopala v slabem pomenu.

Kotalni upor se z izrabo manjša za do 6 odstotkov, pri pogonu z Mišelinkami z izrabo ni bilo večjih odstopanj (Hankook, Goodyear in Pirelli pa so imeli precejšnja), test splavanja (akvaplaning) pa je pokazal, da sta dva milimetra globine že kritična. Tu je nujno treba omeniti droben tisk: omenjeni test sta (bojda) financirala Michelin in Goodyear.

Od leta 2012 je v veljavi predpis, da mora biti vsaka nova guma opremljena z nalepko, ki podaja oceno treh kategorij: kotalni upor, oprijem v mokrem (oboje se ocenjujejo od najboljše A do najslabše G) in trušč. Pri tem je treba vedeti, da je poraba med A in G večja za okoli 0,7 litra na 100 kilometrov. Je pa zanimivo, da je bilo zamišljeno, da bi zraven podali tudi oceno trajnosti gume, a je zaradi lobijev gumarske industrije niso. Kar daje misliti. Zaradi suma, da izdelovalci gum pri omenjenih nalepkah na veliko goljufajo, bodo leta 2018 pri neodvisni (financirani od EU) organizaciji preskusili gume, pridobljene pri trgovcih.

Kot kaže se obeta ‘Tyre-gate’.

***

A nekega tektonskega premika verjetno ne bo. Vsak spodobno dober voznik pri svojem avtomobilu že občuti, kdaj lastnosti gume padejo pod mejo pričakovane varnosti in jih zamenja.

Pa tudi če jih pri štirih milimetrih globine profila. A v tem primeru je to njegova odločitev, ne odločitev na podlagi sugestije gumarjev.

Vinko Kernc

Ali so dražje gume res ‘natempirane’, da imajo kot nove zmagovalne lastnosti, le malo izrabljene pa veliko slabše?