Avtomobilski teden 7, 2022

Lahka gospodarska vozila so koncernu Stellantis prinesla evropsko prodajno krono.

Evropa: Stellantis z LGV pred Volkswagnom

Kot že nekajkrat zapisano v teh zadnjih tednih – stampedo številk se nadaljuje. Običajno je v ospredju Evropska unija, tokrat pa naj bo kar celotna Evropa, ki vsaj geografsko seže tja do ruskega Urala. Ali številke analitične družbe Dataforce upoštevajo tudi ruski avtomobilski prostor, ni jasno. Je pa po njihovih podatkih razmerje med nemškim Volkswagnom (VW) in italijansko-ameriško-francoskim Stellantisom v tem primeru nekoliko drugačno, kot če je v mislih le EU in če štejejo zgolj osebni avtomobili.

Lani naj bi tako Stellantis v Evropi prodal 3,161 milijona osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil (LGV), medtem ko naj bi Volkswagen za ta vozila našel 3,160 milijona kupcev. Razlika je malenkostna. Toda po teh podatkih je Stellantis svojo prednost ustvaril predvsem z veliko večjo prodajo lahkih gospodarskih vozil (722 tisoč), medtem ko je bila Volkswagnova produkcija bistveno skromnejša (dobrih 210 tisoč vozil). Precej za obema je v tem primeru zaostal Renault-Nissan (tokrat brez Mitsubishija) s prodajo 1,788 milijona osebnih avtomobilov in LGV. Na četrtem mestu je bil po teh podatkih južnokorejski avtomobilski dvojček Hyundai-Kia s skupno prodajo 1,020 milijona vozil. Nedvomno je dosežek te skupine spoštovanja vreden, pri čemer je jasno, da je bila lani v Evropi v ospredju predvsem prodaja osebnih avtomobilov obeh tovarn.

Med deseterico tovarn so še Ford (886 tisoč vozil), Daimler AG, ki je po novem Mercedes-Benz, saj je izdelavo gospodarskih vozil pred nedavnim ločil od izdelave osebnih avtomobilov, je bil šesti s prodajo 889 tisoč vozil. Bavarski BMW jima je bil tesno za petami (861 tisoč vozil), vendar je bil njegov lanski posel z LGV tako rekoč pičel in komaj omembe vreden. Japonska Toyota, po doslej znanih podatkih največja avtomobilska tovarna v letu 2021, je Evropejcem prodala 841 tisoč vozil, od tega je bila približno desetina LGV. Zanimivo je, da je bil lani na Stari celini uspešen tudi kitajski Geely, ob vsem drugem tudi partner in omembe vreden lastnik Daimlerja AG. Kot kažejo podatki Dataforca, je prodal 320 tisoč vozil, od tega manj kot odstotek lahkih gospodarskih vozil. Deseterico zaključuje japonski Suzuki s skupno prodajo 198 tisoč vozi, pri čemer tudi zanj velja, da je bil delež LGV tako rekoč minoren.

^***

Elon Musk je postal dobrodelnež, toda z davčnim premislekom.

Elon Musk in njegova dobrodelnost

Pred meseci so nekateri znani Američani, med njimi tudi Bernie Sanders in Elizabeth Warren, Elonu Musku, ki velja za najbogatejšega Zemljana (njegovo premoženje cenijo na več kot 200 milijard dolarjev), očitala pomanjkanje dobrodelnosti. Ta je na twiterju nekaj kasneje obljubil, da bo del svojega premoženja prodal in ga podaril. Sedaj se je menda to zgodilo. Toda Muskova dobrodelnost je precej preračunljiva.

Kot je znano sedaj, naj bi Musk v ta namen poklonil okoli 5,7 milijarde dolarjev. Za sedaj ni znano, kateri dobrodelni organizaciji naj bi šel ta denar. Ve pa se, da je Elon Musk predsednik Musk Foundation, kar bi lahko pomenilo, da bo svoj denar namenil svoji dobrodelni fundaciji. Pred koncem lanskega leta je ob vsem drugem dejal, da je njegova fundacija pripravljena nagraditi tistega, ki bo iznašel oziroma ustvaril tehnologijo, ki bo omogočila izločitev ogljika iz atmosfere. Nagrada naj bi bila vredna nič manj kot 100 milijonov dolarjev. Toda Muskovih 5,7 milijarde dolarjev v dobrodelne namene ima tudi finančno oziroma davčno ozadje.

Že lani je Musk sporočil, da bo moral za leto 2021 plačati vsaj 11 milijard dolarjev različnih davkov. Toda s tem, ko je ali bo del namenil dobrodelni dejavnosti, bo lahko računal na velik davčni odpustek, nekaj, kar je na oni strani Atlantika bolj ali manj znana in uveljavljena praksa. Precej jasno …

***

Carlos Ghosn: še vedno v Libanonu, še vedno nič kriv.

Ghosn: Renault je le bleda senca

Že dolgo ga nismo omenili. Zdi se nekako tako, kot da se je povsem izgubil, da zanj ni več kakšnega posebnega zanimanja, pa čeprav je eden najbolj znanih ‘beguncev’. No, Carlos Ghosn, nekoč prvi človek zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, je še vedno v rodnem Libanonu, kamor se je zatekel pred Interpolovo tiralico in posledično japonskimi oblastmi. Te dni se je razgovoril za enega izmed francoskih časopisov.

Žalostno je, je dejal Ghosn, da je zveza, ki je bila nekoč tik pred tem, da postane številka 1 v avtomobilskem svetu, danes tako ranljiva in majhna. Smešno je tudi, da naj bi bil on kriv za to, da je skupina oziroma zveza v takšnem položaju, kot je. »Žalostno je tudi, da je Renault danes le senca tistega, kar je nekoč bil,« je prepričan Ghosn. Ob tem se je dotaknil tudi slovite strategije razvoja Renaulta, ki jo je lani predstavil izvršni direktor Luca de Meo. »Renaulution kot strategija predstavlja le pet odstotkov vsega, vse preostalo je akcija in posledično rezultati,« je bil oster mož, ki ga japonske oblasti obtožujejo številčnih nepravilnosti oziroma goljufij. Čez dobra dva tedna se bo na Japonskem končalo tudi sojenje njegovemu nekdanjemu tesnemu sodelavcu Gregu Kellyju, ki je bil aretiran na isti dan kot Ghosn. Kot napovedujejo, mu grozi do deset let zapora. Kaj pa Francija, je bilo eno izmed novinarskih vprašanj? Sem Francoz, šolal sem se v Franciji, živel tam, globoko sem povezan s to državo. Seveda se bom vrnil, ko bo to možno, je dejal Ghosn. Seveda, ko bo to mogoče …

Janez Kovačič