Avtomobilski teden 52, 2025

Pri Alfi Romeu lahko z veseljem pregledujejo letošnje prodajne številke, to pa ne velja za koncern Stellantis.

EU: skromna rast v enajstih mesecih

Novembra se je prodaja osebnih avtomobilov v Evropski uniji (EU) povečala za 2,1 odstotka. To je že peto zaporedna rast prodaje vozil, vendar je bila novembrska najbolj skromna. Na letni ravni je prodaja poskočila za še bolj skromnih 1,4 odstotka. V luči aktualnega dogajanja na evropskem avtomobilskem ‘parketu’ se je tržni delež baterijskih električnih avtomobilov (BEA) v enajstih mesecih povzpel na 16,9 odstotka, kar je za skoraj 3,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Upoštevaje vrsto pogona se je delež hibridov (HEV) v enajstih mesecih povečal na 34,6 odstotka. Bencinsko gnani avtomobili se nekako držijo, njihov delež v tem času je bil točno 27 odstotkov. Skoraj strmo in s tem vztrajno pada delež vozil, ki jih poganja dizelsko gorivo (9,3 odstotka); vprašanje je, ali jim bo predlog evropske komisije o znižanju izpustov do ‘usodnega’ leta 2035 kaj koristil. Priključni hibridi (PHEV) so v omenjenem obdobju ostali pri 9,3-odstotnem tržnem deležu. V ospredju so torej BEV, ki gredo letos najbolje v promet v Nemčiji, največjem evropskem avtomobilskem prostoru. Letos se je njihova prodaja povečala za visokih 41, 3 odstotka, v Belgiji je bilo kupcev teh vozil za 10,2 odstotka več, na Nizozemskem se je posel povečal za 8,8 in v Franciji za 9,1 odstotka. Ti trgi v seštevku predstavljajo skoraj 62 odstotkov vse prodaje baterijskih električnih avtomobilov v EU. Kako je šlo v enajstih letošnjih mesecih posameznim avtomobilskim tovarnam?

Korporacija Volkswagen (VW), ki združuje številna avtomobilska imena oziroma tovarne, je lahko kljub vsem zadregam, ki jih ni malo, zadovoljna. Skupna prodaja v EU je zrasla za solidnih pet odstotkov (2,73 milijona vozil), pri čemer je največjo rast zabeležila španska Cupra (plus 37,4 odstotka), medtem ko na negativni strani ostajajo Seat, Porsche, pa malenkostno tudi Audi. Koncern Stellantis je vsaj na trgih EU v globoki krizi. Prodaja se je skrčila za 5,5 odstotka, vendar je zanimivo vsaj nekaj: milanska Alfa Romeo, hiša, ki ima za seboj zelo turbulentne čase, je edina med vsemi, ki je zabeležila rast, in sicer kar 33,5-odstotno!

Skupina Renault (še Dacia in Alpine) se ne sme pritoževati. Prodaja je zrasla za solidnih 6,5 odstotka, prvak je Alpine, kjer je bilo kupcev za 125 odstokov več. Hyundai (skupaj s Kio) je poznal že boljše čase (3,8 odstotka manj), prav tako Toyota (še Lexus), kjer se je prodaja skrčila za točno šest odstotkov. Boj med prestižnima BMW in Mercedes-Benzom se je v enajstih mesecih iztekel v korist prvega (plus 6,1 odstotka). Seveda ni več mogoče prezreti kitajske avtomobilske konkurence na trgu združene Evrope. Koncern SAIC je prodajo povečal za skoraj 40 odstotkov na skupaj 191 tisoč avtomobilov, še bolj pa je vsaj v odstotkovnem pogledu odskočil bolj znani BYD (plus 240 odstotkov), toda količinsko je bila njegova prodaja skromnejša od tistega, kar se je posrečilo SAIC (110 tisoč vozil). Za konec še Tesla. Številke so bistveno skromnejše od lanskih. Za te ameriške električne avtomobile se je letos odločilo 129 tisoč kupcev ali skoraj 40 odstotkov manj. Ni obetavno.

***

Thomas Schäfer: majhni električni avtomobili imajo prihodnost.

Obetavna prihodnost za majhne električne avtomobile?

Predlog Evropske komisije (EK) o 90-odstotnem zmanjšanju izpustov CO₂ po letu 2035 je pričakovano naletel na različne odzive. Evropske avtomobilske tovarne so ga prav tako sprejele različno, kar je bilo dokaj pričakovano, še bolj to, da mu nasprotujejo različna okoljska gibanja v posameznih državah Evropske unije (EU). Za nas, ki imamo v Novem Mestu edino avtomobilsko tovarno, pa je toliko bolj zanimiv predlog, ki poudarja pomen majhnih električno gnanih avtomobilov z dolžino do 4,2 metra. ‘Novomeški’ električni Twingo nove generacije je namreč tik pred tem, da doživi tržno rojstvo.

Omenjeni predlog EK mora seveda še skozi sito Evropskega parlamenta v Strasbourgu. To seveda pomeni, da je njegovo sprejetje pod vprašajem. Toda glede na sestavo parlamenta in nesporno dejstvo, da predlog o 90-odstotnem zmanjšanju izpustov CO₂ po letu 2035 pozdravlja predvsem nemška avtomobilska produkcija, je precej verjetno, da bo sprejet. Ob tem je zanimivo mnenje, ki ne prihaja iz okoljskih lobijev, in sicer da bo predlog bolj škodil kot koristil evropski avtomobilski industriji. Toda z našega zornega kota je verjetno najbolj pomembna ideja o majhnih električnih avtomobilih. Kot je ob tem dejal relativno sveži direktor Volkswagna (VW) Thomas Schäfer, naj bi imeli prav ti v Evropi v prihodnosti pomembno vlogo. Zanimivo je, da so majhni avtomobili v zadnjem desetletju skoraj izginili z evropskih avtomobilskih trgov. Elektrika naj bi pomagala k njihovi tržni reinkarnaciji, kajti po Schäferjevih besedah ni razlogov, da bi »vanje znova vgrajevali motorje z notranjim zgorevanjem.« Te napovedi prvega izvršnega človeka Volkswagna imajo svoj pomen oziroma smisel – v Wolfsburgu so precej blizu temu, da se bodo na trgih kmalu pojavili ID. Polo, pa ID.1 (ta je še v embrionalni fazi), ID. Cross ipd. Dimenzijsko dokaj skromne bo gnala zgolj elektrika – tako kot “našega” Twinga, ki bo morda kot eden prvih posnel nekaj tržne smetane. Ampak točnost oziroma uresničljivost teh napovedi, ki so ta hip bolj ali manj domneve, se bo šele izkazala.

Janez Kovačič