Avtomobilski teden 43, 2016 Avtomobilski teden 43, 2016
Anglosaksonski svet se nam vseskozi kaže kot zibelka demokracije. Temu primeren je tudi njihov odnos do vseh ‘drugih’. In tako se je lahko zgodilo,... Avtomobilski teden 43, 2016
Carlos Ghosn je bil pred mesecem nedvoumen: hočemo ustrezna zagotovila. In jih je očitno dobil.

Carlos Ghosn je bil pred mesecem nedvoumen: hočemo ustrezna zagotovila. In jih je očitno dobil.

Anglosaksonski svet se nam vseskozi kaže kot zibelka demokracije. Temu primeren je tudi njihov odnos do vseh ‘drugih’. In tako se je lahko zgodilo, kar se pač je: ‘Brexit’ je mimo, sedaj pa se sestavlja mozaik, ki dokazuje, je bilo marsikaj pred tem velika manipulacija. Seveda še dolgo ne bo jasno, komu je oziroma bo izstop Velike Britanije (VB) iz Evropske unije koristil ali škodoval.

Ta hip je jasno predvsem to, da avtomobilske tovarne, ki izdelujejo avtomobile na Otoku, nočejo ugibati. Hočejo imeti črno na belem (ali morda obratno), kaj se bo zgodilo po tistem, ko bo najpomembnejši del Združenega kraljestva dejansko rekel adijo. Carlos Ghosn, prvi mož zveze Renault-Nissan, je že med letošnjim avtomobilskim salonom v Parizu nedvoumno dejal, da hoče od nove britanske vlade zagotovilo o ustrezni podpori – če bi se recimo zgodilo, da bo EU na vozila, izdelana v VB, uvedla carine oziroma takse. Očitno je na Ghosnov naslov kmalu prispelo pismo, s katerim so se izrečeni dvomi razblinili, kajti Renault-Nissan je sporočil, da bodo novi Nissani še naprej nastajali v Sunderlandu. Potem pa se je zapletlo. Opozicija je od vlade zahtevala, naj javno pove, kaj je pravzaprav obljubila francosko-japonski avtomobilski korporaciji. Toda državni sekretar za gospodarstvo je zahtevo zavrnil, a je s tem samo prilil olje na ogenj. Seveda je mogoče domnevati, da vsebina spornega ‘pisma’ ni zanimala zgolj opozicije, pač pa številne druge avtomobilske tovarne, ki prav tako domujejo ne oni strani Rokavskega preliva. »Če Nissanu res niste obljubili nobenega sladkorčka, zakaj potem te skrivalnice,« se je spraševal Clive Lewis, človek, ki pri laburistih skrbi za odnose z javnostjo. No, doslej še ni dobil jasnega odgovora, a ne more biti sporno: tisto, kar je britanska vlada obljubila zvezi Renault-Nissan, bo morala tudi drugim avtomobilskim hišam. Če ne, bodo šli, kajti britanski avtomobilski trg, sicer drugi po velikosti v EU, je premajhen, da bi zmogel pogoltniti vse, kar nastane na Otoku. Pred ‘Brexitom’ so tisti, ki so zanj najbolj navijali, trdili, da škode ne bo. In se sedaj, ko se reči zapletajo, tako rekoč poskrili. Pa pravijo, da je Balkan zgolj na Balkanu …

***

Volkswagen se poslavlja iz tekmovanja za svetovno relijsko prvenstvo. Ni posebej presenetljivo.

Volkswagen se poslavlja iz tekmovanja za svetovno relijsko prvenstvo. Ni posebej presenetljivo.

Ni kot strela z jasnega ali vsaj ne bi smelo biti: Volkswagen se po letošnji sezoni, v kateri je osvojil naslov svetovnega konstruktorskega prvaka, umika iz relijskega tekmovanja. To pomeni marsikaj, gotovo tudi to, da je prihodnost štirikratnega relijskega prvaka Sebastiana Ogierja precej negotova. A zanj ne kaže biti posebej v skrbeh. Ko iz elitnega tekmovanja – in to svetovno relijsko prvenstvo nedvomno je – odide najboljše moštvo, se utegne hiša precej zamajati. Prvak daje utrip, narekuje smer in Volkswagen je to zadnja leta učinkovito počel. In sedaj se po dolgem in počez sprašujejo – zakaj? Res hecno. Naj naštejem vsaj kakšen razlog, še posebej tistega, ki se imenuje ‘Diesel-Gate’. Afera je pred dobrim mesecem upihnila prvo svečko na torti, ki se topi pod težo novih in novih obtožb, zahtev, odškodnin in še marsičesa. Tistih 18 ali 19 milijard evrov, ki jih je koncern »dal na stran« oziroma jih rezerviral za poplačilo škode, bo verjetno kmalu pošlo. Če se morda zdi, da se je koncern v ZDA pogodil in s tem strl najtrši oreh v tej sagi, postaja precej očitno, da v Evropi le ne bo šlo tako gladko, kot se je zdelo še pred nedavnim. O vsem drugem, kar še pride, je mogoče zgolj ugibati. Zato je vse jasno: svetovni reli je ena žrtev dizelskega škandala. Ne prva, sploh ne zadnja.

***

Tekma za Belo hišo bi utegnila precej vplivati na novembrsko prodajo avtomobilov v ZDA.

Tekma za Belo hišo bi utegnila precej vplivati na novembrsko prodajo avtomobilov v ZDA.

Na avtomobilsko ono stran ne pogledamo prav pogosto. A nekatera dejstva se ne spreminjajo in so pomembna: trg v ZDA v globalnem pogledu sicer zaostaja za kitajskim, a je njegova teža kljub vsemu orjaška. Njegovo poslovno (tržno) zdravje je vedno pod povečevalnim steklom, kajti trendi oziroma gibanja čez čas zanesljivo vplivajo na vse druge. Prejšnji mesec so tam čez prodali 1,37 milijona vozil, to pa je bilo za ne tako skromnih 5,9 odstotka manj kot oktobra lani. Na letni ravni padec ni tako velik, kajti v desetih mesecih je bilo zmanjšanje zgolj 0,3-odstotno (14,47 milijona vozil), a je po drugi strani res, da je bilo to že tretje letošnje zaporedno znižanje. Kljub temu so avtomobilisti optimistični, kajti povprečna oktobrska prodaja je bila v primerjavi z drugimi meseci letošnja  najboljša. Je pa omembe vredno, da so oktobra imela minus tako rekoč vsa velika avtomobilska imena, vključno z domačimi velikani, ki si na domačem terenu režejo največje tržne kose.

Tako je Ford padel za visokih 12 odstotkov, njegov tržni delež pa je najmanjši vse od leta 2008. General Motorsu je šlo bolje, kajti njegov oktobrski minus je ‘le’ 1,7-odstoten. Japonske avtomobilske hiše so pomemben igralec v ZDA, ampak letošnji oktober jim ne bo ostal v dobrem spominu: Toyota, tradicionalno najuspešnejša v deželi hamburgerjev, je imela 8,7 odstotka manj kupcev, Honda je padla za 4,2 odstotka, Nissan pa za 2,2. Ampak še bolj bi smeli biti zaskrbljeni pri FCA ali Fiat Chrysler Automobiles, kajti 10-odstotni minus pač ni mačji kašelj. Sicer pa si bo treba s posebnim zanimanjem prodajo avtomobilov ogledati čez mesec, ko bo znano, kdo sedi v Ovalni sobi Bele hiše. ‘Slovenski zet’ ne prinaša kakšnega posebnega optimizma, vsaj za sedaj ne …

Janez Kovačič