Avtomobilski teden 37, 2021 Avtomobilski teden 37, 2021
Čehi proti načrtom Evropske komisije? Avtomobilska industrija ni izjemnega pomena in s tem obsega le v Nemčiji, Franciji, Italiji – če naštejemo največje v... Avtomobilski teden 37, 2021

Andrej Babiš: ne bomo podprli vsega, kar si izmislijo v Evropskem parlamentu.

Čehi proti načrtom Evropske komisije?

Avtomobilska industrija ni izjemnega pomena in s tem obsega le v Nemčiji, Franciji, Italiji – če naštejemo največje v evropskem prostoru –, pač pa tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije. Velja tudi za Češko republiko. In od tam prihaja nekoliko presenetljiva novica.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš, prav tisti, ki mu očitajo marsikaj – med drugim tudi to, da je do bogastva prišel na precej ‘netransparenten’ način, če ostanemo zgolj pri tem –, je namreč dejal, da se bo njegova vlada oziroma država na določen način uprla načrtom Evropske komisije. V mislih je imel odločitev o tem, da naj bi v EU po letu 3035 prenehali prodajati in potemtakem tudi izdelovati avtomobile, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem. »Ne bomo oziroma ne strinjamo se z odločitvijo o ukinitvi prodaje dizelskih in bencinskih avtomobilov. To ni mogoče. Ne moremo pri nas ukazati vsega tistega, kar si izmislijo fanatiki v evropskem parlamentu,« je bil oster Babiš. Kako bodo protestirali proti odločitvi oziroma načrtu Evropske komisije, je težko napovedovati. Drži pa, da Češka republika po sedanji shemi predseduje EU v drugi polovici prihodnjega leta. Nekaj orožij torej ima, kaj se bo zgodilo, je mogoče le ugibati.

Seveda pa ta napoved, če je vsaj približno točna, odpira mnoga druga, predvsem politična vprašanja. Avtomobilska industrija je v tej državi po obsegu nekako tretja, kar pomeni, da veliko prispeva k BDP. Je tudi domovina uspešne Škode, ki je sestavni del koncerna Volkswagen. Lani se je pojavilo kar nekaj novic o ‘trenju’ na relaciji Wolfsburg-Mlada Boleslav, kjer sta sedeža ene in druge (matične) tovarne. Če se bodo Čehi res uprli nameri Evropske komisije, to ne bo brez posledic. Je pa po drugi strani težko verjeti, da se bo to zgodilo v obliki in na način, kot ga je napovedal predsednik češke vlade. Treba bi bilo pogledati, kdaj so na Češkem volitve …

***

Tudi število električnih polnilnic za avtomobile je pokazatelj splošne razvitosti v EU.

Acea: nižja razvitost, manj polnilnic

Prav ali ne, uresničljivo ali ne, jasno je, da Evropska unija podpira in bo zanesljivo vztrajala pri nekaterih načrtih, ki bodo zelo vplivale na avtomobilsko industrijo. Elektrificirani avtomobili – hibridi, priključni hibridi, električni baterijski –, so v središču pozornosti in nekaj, na kar stavi Stara celina. In seveda ne bo šlo vse gladko oziroma je še marsikaj, kar bo treba spremeniti in izboljšati.

Acea, evropsko združenje izdelovalcev avtomobilov, je pripravilo pregled številna polnilnih električnih mest na 100 kilometrov cest različnih vrst (avtoceste, državne, lokalne ceste ipd.). Ta pregled ima vsekakor veliko več soli oziroma smisla, kot pa preglednica, ki so jo pripravili pred časom in je predstavljala število polnilnih mest za elektrificirane avtomobilov glede na število prebivalcev. Toda obe rišeta bolj ali manj enako sliko Evropske unije: nižji ko je standard ali BDP (bolj ko je država nerazvita), manjše je tako število elektrificiranih avtomobilov na prebivalca kot tudi število polnilnih mest na 100 kilometrov cest. Glede zadnjega je razlika med bolj in manj razvitim delom skupnosti zelo jasna: najmanj polnilnih mest na 100 kilometrov cest imajo v Litvi (0,2 polnilnega mesta), v Grčiji (tudi 0,2), na Poljskem (0,4), v Latviji (0,5) in v Romuniji (prav tako 0,5).

Na drugem koncu so najbolj razvite države EU. Daleč pred vsemi je Nizozemska, kjer imajo kar 47,5 polnilnega mesta na 100 kilometrov cest. Nekoliko zaostaja Luksemburg (34,5), Nemčija je že nekoliko na slabšem (19,4), visoko je Portugalska (14,9 polnilnega mesta/100 km), v Avstriji pa nekaj več kot šest polnilnih mest za elektrificirane avtomobile na 100 kilometrov cest. Za države, ki so na repu te razpredelnice, velja, da je tržni delež elektrificiranih avtomobilov manjši kot tri odstotke. Edina izjema, ki tudi v tem primeru potrjuje pravilo, je Madžarska. Tam imajo na 100 kilometrov cest vsega 0,6 polnilnice, toda delež elektrificiranih avtomobilov je 4,7 odstotka. Slovenija?

Po tem, kar so objavili pri Acea, smo zelo blizu najskromnejšim, da ne rečemo najslabšim. Pri nas naj bi bilo 1,6 polnilnice na 100 kilometrov cest, tržni delež elektrificiranih avtomobilov pa je 3,1 odstotka. In če bo šlo tako naprej, kot gre sedaj, ko se posel z elektrificiranimi avtomobili zvija v primežu številnih težav, utegnemo kmalu delati družbo najskromnejšim.

***

Chevrolet Bolt: težave z baterijo in nevarnost požara.

Chevrolet in njegov električni Bolt

Električni avtomobili so pogosto v ospredju, videti je, da so skoraj tako pomembni oziroma usodni, kot vse tisto, kar se dogaja s Covidom-19 in pandemijo. K vsemu temu pa pripomorejo tudi dogodki oziroma okoliščine, ki so morda naključne ali pa tudi ne.

Ameriški Chevrolet, sestavni del General Motorsa (GM), ima že nekaj časa težave s svojim električnim Boltom, ki evropskim kupcem ni naprodaj. Te dni je lastnikom tega avtomobila poslal zanimivo in hkrati šokantno sporočilo: parkirajte svoj Bolt najmanj 15 metrov stran od drugih avtomobilov! Razlog: avto bi se lahko vžgal, ogenj pa nato razširil še na v bližini parkirana vozila. S tem saga o teme električnem avtomobilu bržkone še ne bo končana. Doslej je tovarna na izredni pregled vpoklicala več kot 142 tisoč Boltov, saj obstaja nevarnost pregrevanja baterije in s tem požara. Chevrolet je za vse to potrošil nič manj kot 1,8 milijarde dolarjev – deloma so to stroški pregleda oziroma popravila, deloma pa so denar porabili za odkup vozil, ki jih lastniki nočejo več imeti na svojem dvorišču ali v garaži. Zelo razumljivo. In če ga hočeš kljub vsemu imeti, se poraja še eno vprašanje: kako najti parkirni prostor, da bo razdalja do najbližjega avtomobila priporočenih 15 metrov?!

Janez Kovačič