Avtomobilski teden 36, 2024

Bo nemški VW odpuščal tudi doma?

Volkswagen in vroča (avtomobilska) jesen

Ni kot strela z jasnega, a odmeva – nemški koncern Volkswagen (VW), po velikosti drugi na obli (za japonsko Toyoto), saj zaposluje okoli 650 tisoč ljudi – napoveduje krčenje proizvodnje, posledično tudi odpuščanje in – to pa je vsaj nekoliko presenečenje – morebitno zapiranje kakšne tovarne doma, torej v Nemčiji. Zgolj nekakšna predigra in s tem pritisk na načrte Evropske unije (EU), ki hoče omejiti kitajski avtomobilski prodor na trge Stare celine, pri čemer bi sprožil protiukrepe Kitajske, s tem pa bi bil najbolj prizadet prav VW oziroma nemška avtomobilska industrija?

Že skoraj leto dni so znani načrti oziroma zahteve vodstva koncerna VW, ki je napovedal obsežno varčevanje in prihranek skoraj 10 milijard evrov v prihodnjih letih. Videti je, da se spopadajo z vrsto težav, pri čemer je Oliver Blume, prvi mož koncerna, že pred časom dejal, da niso več konkurenčni, da je zasedenost njihovih proizvodnih kapacitet premajhna, dobičkonosnost preskromna ipd. Že spomladi oziroma tik pred poletjem, ko je postalo jasno, da se VW in Renault nista uspela dogovoriti o skupnem projektu majhnega električnega avtomobila – pri Francozih bo to novi in električno gnani Twingo, ki bo nastajal v Novem Mestu –, ki naj bi nastajal na francoskih tleh, je bilo očitno, da pri VW gori marsikatera rdeča luč. Sedanje napovedi o morebitnem zapiranju tovarn tudi doma, torej v Nemčiji, pomenijo, da je vprašljiv dogovor med zaposlenimi in vodstvom tovarne, po katerem naj ne bi bilo odpuščanja vse do leta 2029. Seveda se je ob tem oglasila tudi predsednica Volkswagnovega sveta delavcev (spominja na nekdaj nam znani delavski svet?) Daniela Cavallo. Ta je tudi članica uprave VW, kar pomeni, da utegnejo biti pogajanja o morebitnem odpuščanju izjemno naporna. Njena izjava, da je za vse skupaj krivo vodstvo, kaže na zaostrene odnose znotraj koncerna. Za vsem skupaj stoji tudi največji in tudi najmočnejši nemški sindikat IG Metall, združenje, ki ga ni mogoče prezreti ali ignorirati. Če naj bi odpuščali tudi doma, naj bi to menda pomenilo, da bo ob delo okoli 20 tisoč zaposlenih. Vprašanje je, ali bo to rešilo številne zadrege oziroma probleme. VW trpi – tako kot skoraj vse evropske avtomobilske hiše – tudi zaradi vse skromnejšega povpraševanja oziroma prodaje električnih avtomobilov, pa seveda vse skromnejše tržne pozicije na Kitajskem, kjer pa so še vedno zelo močni pri prodaji avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Prav ta azijski trg oziroma velika odvisnost največjega nemškega izdelovalca avtomobilov od povpraševanja na Kitajskem utegne v veliki meri vplivati na načrte EU v povezavi s kitajskimi električnimi avtomobili. In dejstvo, da je Nemčija lani decembra odpravila subvencije za nakup električnih avtomobilov, ni nepomembno, saj naj bi tudi to pripomoglo k velikemu upadu tega posla. Ni mogoče spregledati, da je zvezna dežela Spodnja Saška, kjer je sedež VW (Wolfsburg), več kot 20-odstotna lastnica te avtomobilske skupine, saj se utegne (tudi) zaradi tega zaplesti na zvezni ravni. Vroče bo.

***

Martin Winterkorn znova pred sodniki.

Winterkorn: nisem kriv, nisem vedel

V nemškem Braunschweigu se je začelo oziroma nadaljevalo sojenje nekdanjemu prvemu človeku koncerna Volkswagen dr. Martinu Winterkornu. Ta je obtožen goljufije v povezavi s slovitim škandalom Diesel-Gate, ki je izbruhnil točno pred devetimi leti. Leta 2021, ko se je začelo prvo sojenje, je bilo zaradi Winterkornovih zdravstvenih težav prestavljeno.

Kot je bilo pričakovati, je Winterkorn (77 let) zavrnil vse navedbe obtožnice. Bistvo je predvsem v tem in to, da naj bi vedel, kaj se dogaja oziroma kaj se je zgodilo. Že veliko pred vložitvijo obtožnice je zatrjeval, da ni vedel za uporabo posebne programske opreme (to je izdelal Bosch), ki je spreminjala vrednost izpušnih plinov in s tem dokazovala, da so dizelski motorji glede izpustov dušikovih oksidov bistveno manj problematični. Doslej je bilo zaradi različnih obtožb v povezavi s škandalom Diesel-Gate obsojenih nekaj pomembnih ljudi koncerna VW. Gotovo je najbolj odmevala obsodba nekdanjega prvega človeka Audija Ruperta Stadlerja, saj je bil ta dolgo na čelu ingolstadtske tovarne. Veliko vprašanje je, kako se bo končalo sojenje Martinu Witerkornu, pri čemer ni nepomembna časovna oddaljenost od škandala, ki je zatresel tako VW kot vso avtomobilsko industrijo. Če bo spoznan za krivega, bi lahko bil obsojen na deset let zapora.

Janez Kovačič