Avtomobilski teden 29, 2022

Aston Martini veljajo za prestižne avtomobile, toda poslovna kondicija tovarne je daleč od prestižnosti.

Aston Martin potrebuje denar

Aston Martin je ena redkih otoških avtomobilskih tovarna, ki vsaj v lastniškem pogledu ostaja v britanskih rokah. Vsem drugim avtomobilskim imenom tako ali drugače ukazujejo lastniki, ki niso doma v Veliki Britaniji. Videti pa je, da se zmanjšuje tudi finančna in lastniška neodvisnost Aston Martina.

Kot kaže sedaj, bo saudijski državni sklad PIF postal drugi največji delničar oziroma lastnik te britanske avtomobilske tovarne. Z vložkom okoli 78 milijonov funtov oziroma 110 milijonov evrov bo PIF 16,7-odstotni lastnik Aston Martina in bo imel dva sedeža v upravnem odboru. Omenjena britanska avtomobilska tovarna namerava tudi ob pomoči saudijskega sklada PIH zbrati okoli 770 milijonov evrov ali 653 milijonov funtov. Polovico tega denarja bodo porabili za poplačilo dolgov, ki je konec marca znašal visokih 957 milijonov funtov, drugi dela pa naj bi namenili nekaterim drugim finančnim storitvam. Sklad PIF bo tako po lastniškem deležu prekosil nemški Mercedes-Benz, ki ima v rokah 9,7 odstotka Aston Martina.

Delnice tega relativno majhnega izdelovalca prestižnih avtomobilov – v letošnjem prvem polletju je iz tovarne pripeljalo manj kot 3.000 vozil oziroma nekaj manj kot v primerljivem lanskem obdobju – so letos izgubile že 73 odstotkov vrednosti. Če bo šlo tako naprej, je zgolj vprašanje časa, kdaj se bo pojavil investitor, ki bo želel prevzeti večinski delež. In nič nenavadnega ne bi bilo, ko bi bil azijskega ali arabskega porekla.

***

Cayenne je v letošnjem prvem polletju ohranil mesto najbolje prodajanega Porscheja.

Tudi Porsche prodal nekaj manj

Vse doslej ali že dolgo je veljalo, da nemški Porsche ne pozna minusa – ne prodajnega ne finančnega. Toda zgodilo se je tudi to. V prvem letošnjem polletju je slovita tovarna dobavila manj vozil kot v primerljivem lanskem času. Padec ni velik, a je.

Porsche je v omenjenem obdobju dobavil 145.860 avtomobilov, kar je bilo za pet odstotkov manj kot lani. Ta čas, pravijo v tovarni, je bil zaznamovan z nekaterimi »zunanjimi vplivi in nepredvidljivimi dejavniki, ki pa smo jih vendarle dobro obvladali«. V tem stavku so zajete težave, ki niso značilne samo za Porsche – pomanjkanje sestavnih delov, ponoven izbruh pandemije na Kitajskem, ki je za tovarno izjemno pomemben trg, ter različne logistične težave, povezane z dobavnimi verigami. V vsakem primeru pa je šlo Porscheju skoraj presenetljivo dobro doma, torej v Nemčiji, pa v Evropi nasploh. Nemcem so dobavili za pet odstotkov več vozil (malenkost več kot 13 tisoč), Evropejcem pa za sedem odstotkov več. Minus je nastal v ZDA (za deset odstotkov manj), na Kitajskem je bil posel skromnejši za kar visokih 16 odstotkov, pa tudi v drugih azijsko-pacifiških državah je bilo kupcev manj. In najbolje prodajani modeli?

V ospredju sta dva športna terenca, kar seveda ni zelo presenetljivo. Za Cayenne se je odločilo več kot 41 tisoč kupcev, za manjši Macan pa okoli 38 tisoč. Legendarni 911 je zapeljal v nekaj več kot 21 tisoč garaž, prvi povsem električni Porsche Taycan pa je bil po volji in žepu točno 18.877 kupcev. Panamera je že zaostajala (15.604 vozila), še bolj pa Boxster in Cayman (skupaj malenkost manj kot 10 tisoč vozil). Ko bodo objavili še številke o prometu in dobičku, utegne biti jasno, da manjša prodaja ne prinaša tudi manj denarja …

***

Med tovarnami, ki jim je šlo v minulega pole leta bolje, je tudi romunska Dacia.

EU: le sedem s pozitivnim rezultatom

Pol leta oziroma šestmesečno obdobje, pomembno za presojo oziroma razlago, kaj se je dogajalo v omenjenem času, je mimo. Podatki, ki jih je zbrala Acea, evropsko združenje izdelovalcev vozil, ki se v zadnjem času ni proslavilo s kakšnimi dobrimi ‘potezami’, dokazujejo, da je bil ta čas za veliko večino avtomobilskih tovarn neuspešen. Toda to še ne pomeni, da so zaslužile manj. A na te podatke bo treba še počakati.

V letošnjem prvem polletju je bilo tako v Evropski uniji (EU) prodanih 4,6 milijona avtomobilov. To je bilo za okroglih 14 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Ob vsem tem je bil junij kot zadnji mesec tega obdobja najskromnejši od leta 1996, saj je bilo prodanih vsega 886 tisoč avtomobilov. V tem času so padli vsi največji oziroma najpomembnejši evropski prostori. Tako se je posel v Nemčiji skrčil za 11 odstotkov, v Franciji za 16,3 odstotka, v Italiji celo za 22,7 in v Španiji za 10,7 odstotka. Sicer pa so bili nekaj bolj zadovoljni v manjših državah EU, saj se prodaja povečala zgolj v Bolgariji, na Cipru in Irskem, pa še v Latviji, Romuniji in na Slovaškem.

Avtomobilske tovarne tega obdobja v EU seveda ne bodo ohranile v dobrem spominu – vsaj glede količinske prodaje. Če so podatki točni, potem je samo sedem avtomobilskih hiš imelo plus, vse druge so bile v minusu. Med prvimi so predvsem manjše tovarne, saj je šlo bolje recimo romunski Dacii (16 odstotkov večja prodaja), Renaultova Alpine je prodala kar za 80,1 odstotka več, Stellantisov DS je bil uspešnejši za 10,7 odstotka, skupini Hyundai (zraven je še Kia) gre še naprej zelo dobro (9 odstotkov več), seznam teh pa zaključuje Honda, ki je imela za krepkih 18,1 odstotka več naročil oziroma kupcev. Seznam drugih je seveda bistveno daljši, je pa primat ohranil koncern Volkswagen s skupno prodajo 1,13 milijona avtomobilov, vendar je bilo to za 18,5 odstotka manj kot lani. Še bolj je padel koncern Stellantis (minus 22,5 odstotka, 958 tisoč avtomobilov), medtem ko jo je skupina Renault (tudi že prej omenjena Dacia in Alpine) še kar dobro odnesla z 8,1-odstotnim padcem prodaje (478 tisoč vozil). Ampak kot že zapisano – prodajni minusi še ne pomenijo, da je bil zaslužek skromnejši.

Janez Kovačič