Avtomobilski teden 46, 2024

Cupra Born je bil oktobra daleč najbolje prodajani BEA pri nas.

Slovenija: oktober v plusu, leto prav tako

Poplava skrb zbujajočih novic ne pojenjuje. Še posebej tedaj, ko so v mislih tiste, ki so povezane z avtomobilsko industrijo in to še posebej na evropskih trgih oziroma prostoru Evropske unije (EU). Toda zadnji podatki za Slovenijo, ki jih pripravlja podjetje Ardi Int., ne potrjujejo teh besed. Posel je bil oktobra ugoden, pa tudi na letni ravni ni bilo slabo. In seveda – prodaja baterijskih električnih avtomobilov (BEA) potrjuje tisto o skrb zbujajočih (avtomobilskih) novicah.

Oktober je bil za tiste, ki se pri nas ukvarjajo s prodajo novih avtomobilov, spodoben. Kupcev je bilo v desetem letošnjem mesecu za 16,1 odstotka več (prodanih je bilo 4.509 avtomobilov). To pomeni, da je bil ta jesenski mesec opazno drugačen od poletnih. Vprašanje seveda je, ali se bo ta trend nadaljeval do konca leta. Toda tudi na letni ravni ni bilo skromno oziroma slabo. Letos se je za nove avtomobile odločilo 45.514 slovenskih kupcev. To je 7,7-odstotni porast.

Nič novega ni tedaj, ko pogledamo strukturo prodanih avtomobilov oziroma posel v posameznih razredih. Cestni terenci (SUV) vseh vrst oziroma razredov so (še) vedno v ospredju. Povsem v vrhu – tudi ko gre za skupno prodajo – so majhni SUV, saj jih je bilo v desetih letošnjih mesecih prodanih več kot 13 tisoč. Če zraven prištejemo še velike in srednje velike, je bil njihov skupni tržni delež v omenjenem času že skoraj 50-odstoten. Trend se torej nadaljuje in težko je verjeti, da se bo v bližnji prihodnosti občutno spremenil.

Vrh lestvice najuspešnejših avtomobilskih tovarn v desetih mesecih obvladujejo tri: povsem zgoraj je nemški Volkswagen (VW) s skupno prodajo 6.766 avtomobilov in 14,8-odstotnim tržnim deležem. Sledi Renault (5.071), ki ima v ‘rokah’ 11,1-odstotka slovenske tržne pogače, potem pa pride na vrsto češka Škoda (4.729, 10,3%). Med dvajseterico tovarn, ki jih podrobneje predstavlja omenjena statistika, jih je bilo v omenjenem obdobju le pet, ki so imele prodajni minus. Največjega je zabeležila Tesla (35,1 odstotka), kar tudi ne more biti izjemo presenečenje ob znanem dejstvu, da ima v svojem programu zgolj baterijske električne avtomobile. Za dobrih 22 odstotkov je upadla tudi trgovina s španskimi Seati, sloviti Mercedes-Benz je bil prav tako v negativnem (za 20,7 odstotka manj), v rdečih prodajnih številkah sta bila še Opel (5,3 odstotka manj) in Kia (10,3 odstotka manj).

Ko gre za najbolje prodajane avtomobile, se ni veliko spremenilo. Povsem v vrhu je Renault Clio (1.926), sledi Škoda Octavia (1.481), tretji je Renault Captur (1.368). Opazno je, da se je prodaja Clia letos povečala za nič manj kot 66 odstotkov, medtem ko skoraj ni mogoče prezreti padca, ki ga je doživel VW T-Roc – kupcev je bilo za visokih 27,1 odstotka manj, kar je največji minus med dvajseterico najbolje prodajanih avtomobilov v letošnjem letu. Na drugi strani je Daciin Duster. Njegova prodaja je poskočila za visokih 65,5 odstotka, kar pa vendarle ne bi smelo biti prav izjemno presenečenje.

BEA, torej električni baterijski avtomobili, so še naprej v globokem minusu. Oktobra se je zanje odločilo 223 kupcev. To pomeni, da je bil posel dokaj povprečen. Razlogi za tržno zadržanost so znani že precej časa in zgoditi se bo moralo marsikaj, da se bo krivulja obrnila v drugo smer oziroma navzgor. Letos je bilo skupaj prodanih 2.564 BEA, kar je za krepkih 77 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem času. Kljub temu si tržni vrh delita dve Tesli – malenkost pred Teslo Y je Tesla 3 (369/327), na tretjem mestu pa je Cuprin Born (234), kar je ob vsem spodbudno za to dokaj novo avtomobilsko znamko – končno je bil oktobra daleč najbolje prodajani avtomobil te vrste oziroma pogona.

***

Največja tovarna nemškega BMW je v ameriškem Spartanburgu.

Kaj bo prinesla nova trumponomika?

Medtem ko se pol sveta sprašuje, kako se je lahko zgodilo, da so tam čez znova za predsednika izbrali človeka, ki je prekršil čisto vsa moralna in obča pravila (ne laži, plačuj davke, poveličuj družino ipd.), ki so nam jih desetletja prodajali kot nekakšno enajsto božjo zapoved, se druga polovica sprašuje o njegovih prihodnjih gospodarskih ukrepih. Tako imenovana trumponomika zagotovo ne bo zaobšla ne Evrope ne njene avtomobilske industrije.

Carine oziroma dodatne dajatve na tuje blago in s tem seveda na avtomobile, ki ne nastajajo v ZDA, so bile ena izmed nevralgičnih točk predvolilne tekme Donalda Trumpa. Evropa oziroma Evropska unija (EU) zanesljivo ni pozabila dogajanja v času njegovega prvega mandata. Na splošno velja, da bo v svojem drugem bistveno bolj zavzet oziroma zagret tudi na tem področju. Pa ne gre zgolj za EU. Glede na tisto, kar je pred tedni dejal, bo med najbolj ogroženimi sosednja Mehika. Ta ima razvito avtomobilsko industrijo. Razumljivo – stroški so pri južni sosedi ZDA bistveno nižji, sindikalna organiziranost nekaj skromnejša kot na drugi strani meje in še kakšna druga prednost bi se našla. Toda Trump je že pred časom dejal, da bo carine na avtomobile, ki prihajajo iz Mehike, povišal za ali na kar 500 odstotkov. Težko je sedaj reči, ali so to zgolj (neuresničljive) grožnje. Če se bo to zgodilo, potem se utegnejo v težavah znajti predvsem nemške avtomobilske hiše. Te sicer izdelujejo avtomobile tudi v ZDA – to velja tako za BMW, kot tudi Mercedes-Benz in Volkswagen –, toda Trumpova napoved (tudi če bodo carine bistveno nižje) utegnejo povečati njihovo finančno občutljivost oziroma stabilnost. Si bo EU oziroma Evropa v tem primeru upala poseči po podobnih ukrepih? Malo verjetno, saj je že dolgo znano, da sta francoska in italijanska avtomobilska industrija na trgih ZDA povsem obstranski – kljub temu, da je sestavni del Stellantisa ameriški Chrysler z vsemi svojimi znamkami. Težko je pričakovati, da bo EU tukaj našla skupni imenovalec. Toda možnost kljub vsemu obstaja, saj bi se lahko ameriške carine ‘dotaknile’ tudi drugega evropskega blaga. To bi pomenilo, da se v tej spirali težav bistveno bolj kot pri avtomobilih znajdejo tudi druga evropska gospodarstva oziroma države. Seveda je vrhunec ironije, da se ZDA zatekajo v naročje protekcionizma, ukrepa oziroma prijema, ki je v absolutnem nasprotju z načelom proste trgovine, svetega grala kapitalizma. Kljub napovedi, da naj bi imel v prihodnji ameriški administraciji pomembno vlogo tudi Elon Musk, ki ‘ima’ tovarno v Nemčiji, to verjetno ne bo bistveno vplivalo na relacijo Washington-Bruselj, ko bo šlo za avtomobile. Sicer pa – marsikaj bo znano že po 20. januarju.

***

Audijeva tovarna v Bruslju je pod velikim vprašajem.

Audi v Bruslju in CATL v ZDA

Usoda nekaterih avtomobilskih tovarna na evropskih tleh je precej negotova. Velja predvsem za Audijevo tovarno v Bruslju, težave ima Ford v Nemčiji oziroma v Kölnu, tudi v Fiatovi tovarni Mirafiori stroji stojijo in ni še povsem jasno, kdaj jih bodo znova zagnali. Ta hip pa je videti, da je Audijevi tovarni že zapel navček.

V omenjeni tovarni je nastajal Audi Q8 e-tron, ki očitno ne gre dobro v promet. O tem, kaj storiti s to tovarno, v kateri dela skoraj 2.500 ljudi, v koncernu Volkswagen (VW) razmišljajo že vsaj pol leta. Menda so iskali morebitne investitorje (nove kupce), toda pravega interesa ni. V konglomeratu VW imajo znane probleme z izkoriščenostjo svojih tovarn oziroma njihovih proizvodnih zmogljivosti. Mimogrede – prav zaradi tega je spomladi propadel načrt o sodelovanju z Renaultom v povezavi z novim Twingom, ki bo nastajal v Novem Mestu. Kot je znano že dolgo časa, električna mobilnost (avtomobili) in stroškovna vzdržnost ne gresta skupaj. Po nekaterih ugotovitvah je urna plača delavca v tovarnah Volkswagna nekako 59 evrov, na Češkem vsega 21 in na Madžarskem komaj 16 evrov. S tega zornega kota je jasno, da je usoda Audijeve tovarne v Belgiji zapečatena. S tem se ponavlja že skoraj pozabljena zgodba z Renaultovo tovarno v prav tako belgijskem Vilvoordeju leta 1997, ko je bilo ob delo skoraj 3.500 ljudi. Kakorkoli že, v teh okoliščinah je zanimiva novica Reutersa. Ta poroča, da je kitajsko podjetje CATL, ki spada med največje izdelovalce baterij, pripravljeno postaviti tovarno v ZDA – če bo Trump dovolil. Gotovo ob tem ni nepomembno, da je prav CATL dobavitelj baterij za Teslino tovarno v Šanghaju …

Janez Kovačič