F1: Vsega je kriv Peugeot

Ekipa Jordan je s Peugeotovim motorjem od leta 1995 nastopala tri leta.

Pravzaprav Ernest Henry. Če bi bil namreč Ernest Henry, ki je leta 1913 oblikoval motor s poudarkom na glavi za 3-litrski Peugeot GP (Grand Prix), danes živ, bi si lahko ogledal 3-litrski (denimo Ferrarijev) motor za F1 ter takoj spoznal obliko in razumel vlogo večine mehanskih komponent. Tudi po več kot 100 letih se je osnovna oblika glave motorja s štirimi ventili na valj ter z dvema odmičnima gredema, gnanima z zobniki, ohranila v današnjih motorjih F1.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Ko govorimo o uspehih Peugeota na tekmovanjih, ne gre pozabiti, da je Peugeot v začetku za kratek čas uporabljal Daimlerjeve motorje, ki so bili zelo razširjeni in s katerimi je bil uspešen že na prvih uradnih tekmovanjih GP. Tudi potem, ko so od leta 1896 začeli izdelovati lastne motorje in jih vgrajevati v vozila, so bili še vedno uspešni.

3-litrski motor iz leta 1913: Peugeot GP I4 – prerez čez valj.

3-litrski motor Ferrari F1 Tipo 049 V10 (Schumacher) skoraj stoletje kasneje – prerez čez valj.

Če pogledamo časovno, se je razvoj avto športa hitro širil, kar je motiviralo tako gledalce kot tudi izdelovalce vozil, pri tem pa Peugeot ni bil izjema. Izjema pa je bil Peugeot pri tehničnih rešitvah, saj je predstavil motor, ki je še danes vzor vsem motorjem v F1. Kot vsaka dobra novost so tudi pri Peugeotu iz zbranih informacij izdelali motor, ki je imel kompaktni zgorevalni prostor in druge rešitve, ki jih vidimo še danes.

F1 motor Peugeot V10 (Asiatech) 2002

Konstrukcija motorja in še posebej glave valjev predstavlja idejo o kompaktnem zgorevalnem prostoru, ki naj bi imel čim manjšo površino zaradi toplotnih izgub, čim učinkovitejše vrtinčenje zaradi enakomerno razporejene zmesi in popolnejšega zgorevanja ter širjenja fronte plamena. Poleg tega naj bi bilo dovolj prostora za čim večje prereze ventilov, ki naj bi stali čim bolj pokončno.

Takole je videti pra-motor današnje formule 1.

Za zanesljiv in natančen pogon ventilov so uporabili dve odmični gredi (DOHC), ki sta bili gnani preko zobnikov. Taka rešitev je pripomogla Peugeotu do novih uspehov v Evropi in še posebej v Ameriki. S svojimi tehničnimi rešitvami je postal Peugeot večkratni zmagovalec Indianapolisa (Indy). Kasneje so začeli Američani motor predelovati, kar mu je še podaljšalo dobo trajanja. Zanimivo je, da je predelani motor s še vedno opaznim Peugeotovim DNK postal Offenhauser, ki je znan kot serijski zmagovalec Indya. To je bil še vedno štirivaljni motor z različnimi prostorninami, pač glede na potrebe ali predpise, pogosto nadtlačno polnjen in s še vedno izvornimi rešitvami.

Jules Goux je leta 1913 s Peugeotom takole prvi prečkal ciljno črto na dirki Indianapolis 500.

Ni treba posebej poudarjati, da je Peugeot od svojih začetkov pa do danes sodeloval v skoraj vseh vrstah avtomobilskega športa, kjer je tudi v večini primerov zmagoval. V sodobni Formuli 1 zmage (žal) ni okusil; bil je nekajkrat na stopničkah, še največkrat (petkrat) v svoji prvi sezoni (1994) z Mikko Häkkinenonm v McLarnu.

Jules Goux na štartu dirke Indianapolis 500 leta 1913.

Še ena slika pra-motorja za F1 znamke Peugeot.

Aci Bizjan

Slike: Peugeot, Wikipedia, arhiv Aci Bizjan