Avtomobilski teden 26, 2017

Delavci v Volkswagnovih tovarnah na Slovaškem so izbojevali pomembno zmago. Tudi na simbolični ravni.

Po šestih dnevnih se je končala stavka v Volkswagnovi tovarni na Slovaškem in v torek je bilo približno 12.700 delavcev znova za tekočimi trakovi oziroma stroji. Izplen je ugoden, pravijo. Morda pa je simboličen pomen te zmage še večji od povečanja plač in bonusov, ki naj bi jih dobili stavkajoči.

Kot kaže sedaj, bodo delavci že z junijsko plačo, ki seveda pride naslednji mesec, dobili 4,7 odstotka več. Naslednjih 4,7 odstotka bodo dobili od januarja 2018, za dodatnih 4,1 odstotka pa se bodo plače povečale novembra prihodnjega leta. Hkrati bodo vsi dobili še 500 evrov bonusa. To med drugim pomeni, da naj bi bila povprečna plača zaposlenega v VW tovarni več kot dva tisoč evrov. Veliko, toda še vedno enkrat manj kot naj bi bila povprečna plača delavcev v Volkswagnovih tovarnah v Nemčiji. Sicer pa to pomeni, da je oziroma bo povprečna plača slovaških delavcev v VW dvakrat večja od povprečne slovaške plače. Veliko in seveda razveseljivo.

Koliko je k uspešnemu koncu stavke, menda prve po tistem, ko sta šli Češka in Slovaška vsaka svojo pot, pripomoglo to, da je na stran stavkajočih odločno stopil tudi predsednik slovaške vlade, je seveda težko reči. Zanesljivo pa drži, da je oziroma so Volkswagnove tovarne na Slovaškem tako velike oziroma pomembne, da stavke ni bilo mogoče ignorirati. Lani so tam naredili skoraj 390 tisoč avtomobilov različnih znamk znotraj koncerna. To pa med drugim pomeni, da bi podaljšanje stavke bistveno ogrozilo dobavo tudi drugih avtomobilov, s tem pa bi bila škoda še nekaj večja. Drži torej – slovaški VW je prevelik, da bi smel ‘pasti’ kar takole mimogrede.

Morda je zmaga stavkajočih še toliko pomembnejša na načelni oziroma simbolični ravni. Koncern VW, ki ima široko razvejano pahljačo zelo različnih in hkrati precej identičnih avtomobilskih tovarn ter s tem tudi modelov, ki si pogosto konkurirajo drug drugemu, ima precej samosvoj ali celo mačehovski odnos tako do tovarn izven Nemčije kot do tam zaposlenih. Zadnja leta oziroma pred afero ‘Diesel-Gate’ so bili zaposleni v nemških tovarnah deležni obilnih bonusov, medtem ko so se vsi drugi zanje tako rekoč obrisali pod nosom. Razlike v plačah znotraj VW so izjemno velike in to gotovo ni v prid uspešnosti koncerna, ki ga tako ali tako močno tepe vse tisto, kar si je nakopal s prej omenjenim škandalom. In morda je vsaj nekaj malega resnice v misli, da v državah vzhodne in srednje Evrope sedaj bolj razumejo, kaj je hotel Marx povedati.

***

Carlos Ghosn utegne biti najbolje plačani evropski menedžer v letu 2017.

Plače so vedno zanimiva tema, pa naj gre za plače tistih, ki trdo delajo za tekočim trakom v kakšni avtomobilski tovarni, ali pa za one, ki so na njihovem vrhu. Carlos Ghosn, do letošnjega marca prvi mož skupine Renault-Nissan in še Mitsubishija povrh, se utegne povzpeti  na vrh najbolje plačanih evropskih menedžerjev. In ne le avtomobilskih.

Nissan kot sestavni del francosko-japonske avtomobilske naveze je objavil, da je Ghosn na svoj tekoči račun za delo v poslovnem letu 2016/17 (po japonskem običaju se poslovno leto konča zadnji dan marca) dobil 9,81 milijona evrov. To je bilo 2,5 odstotka več kot leto prej. Znano je, da je Ghosn prav konec letošnjega marca odstopil kot izvršni direktor Nissana, je pa še naprej ostal njegov predsednik. Ob odstopu z omenjene funkcije je med drugim dejal, da se bo bolj posvetil strateškemu razvoju skupine, ki jo po novem sestavlja še Mitsubishi. Toda Nissanova plača ni edini denar, ki ga je ta najvidnejši francoski vodilni menedžer letos dobil v svoj žep. Konec februarja mu je tja kapnilo še 7,8 milijona evrov za delo pri Renaultu.

Ghosn je bil tako letos kot tudi lani deležen številnih kritik prav zaradi visokih dohodkov. Lani se je oglasila tudi francoska država, ki ima v rokah 19,7 odstotka vrednosti Renaulta in gotovo precej besede tako pri določanju višine plače, kot še pri marsičem. Tako kot sindikati je bila francoska vladna administracija mnenja, da za zaposlene v Renaultu ni spodbudno dejstvo, da gredo v Ghosnov žep milijoni, medtem ko sami delajo in živijo v precej veliki negotovosti. Zgodilo se seveda ni nič, dobil je le to, kar mu zagotavljajo pogodbe …

***

V dveh nemških ‘avtomobilskih’ mestih razmišljajo o omejitvi prometa in še najbolj o omejitvi voženj dizelskih avtomobilov.

Videti je, da se Stara celina spremenjenim okoliščinam, ki so predvsem posledica novih okoliščin po že tolikokrat omenjenem dizelskem škandalu, prilagaja v dizelskem duhu: nekaj počasnejše ogrevanje, pa bolj dolgotrajno in temeljito delovanje.

Nemška vlada sedaj sporoča, da bo ustanovila novo organizacijo oziroma podjetje, ki se bo ukvarjalo oziroma preverjalo vsebnost izpušnih plinov. Tako, pravijo, naj bi povečali zaupanje potrošnikov, ki ga je resno načelo tisto, kar je storil VW. V projekt bodo vključene potrošniške organizacije, lokalne oblasti in okoljska gibanja, pa seveda avtomobilske tovarne in država. Po sedanjih načrtih naj bi vsako leto pregledali kakšnih 70 avtomobilov oziroma opravili teste v realnih voznih okoliščinah, pri tem pa bodo preverjali vsebnost izpušnih plinov in merili porabo. Rezultati bodo javno objavljeni in bodo potrošnikom omogočali lažjo ter bolj verodostojno primerjavo. Skratka, Nemci se ogrevajo počasi in vse kaže, da temeljito.

Sicer pa je očitno, da se prav v tej najbolj avtomobilski državi Evrope oziroma Evropske unije dogaja marsikaj takšnega, kar še pred časom ni bilo mogoče. V Stuttgartu, torej tam, kjer domuje sloviti Daimler AG oziroma Mercedes-Benz, in v Münchnu, kjer je doma BMW, resno razmišljajo o omejitvi prometa in to še predvsem prometa z dizelskimi motorji oziroma avtomobili. Prav v teh dveh mestih oziroma zveznih deželah živijo od avtomobilov in seveda tudi z njimi, toda okoljske spremembe so tako velike, da tega ni mogoče več zanemarjati. In utegne se zgoditi, da bo Nemčija ubrala pot, ki jo bodo rade ali nerade posnemale tudi druge države.

Janez Kovačič