Avtomobilski teden 23, 2016

Najvrednejše avtomobilsko podjetje na obli naj bi bila japonska Toyota, a je njena vrednost skoraj sedemkrat manjša od vrednosti Googla.

Med številnimi lestvicami, ki jih sproducirajo na obli, je za lastnike in delničarje verjetno zelo pomembna tista, ki je delo podjetja Millward Brown (MB). Ukvarjajo se z raziskavami trga oziroma tržnih navad, letošnja lestvica najvrednejših podjetij pa je že enajsta po vrsti. Seveda ostaja osnovno vprašanje, kolikšno težo imajo takšne in drugačne lestvice, a je verjetno povsem nesporno, da nekaj že pomenijo – drugače pač ne bi obstajale.

Tako ali drugače, na seznam sto najvrednejših podjetij je uvrščeno tudi nekaj največjih oziroma najbolj znanih avtomobilskih tovarn. Zgolj v avtomobilski konkurenci je znova zmagala japonska Toyota. Po oceni MB je ta največja avtomobilska tovarna na obli vredna 29,5 milijarde dolarjev. Njena vrednost je glede na leto 2015 zrasla za dva odstotka, v omenjeni druščini sto najvrednejših pa zaseda 28. mesto. Takoj za Toyoto je nemški BMW – vreden naj bi bil 26,8 milijarde dolarjev oziroma dva odstotka več kot lani, med stotnijo pa mu gre 33. mesto. Tretji v tej ožji, torej avtomobilski konkurenci, je zasedel Mercedes-Benz (22,7 milijarde dolarjev ali štiri odstotke več), skupno je 39. mestu. Med  deseterico najvrednejših izdelovalcev avtomobilov se je letos prvič uvrstil Tesla Motors (4,4 milijarde dolarjev), kar niti ne preseneča. Še manj dejstvo, da na tej lestvici ni Volkswagna (VW) in da je v avtomobilski srenji na sedmem mestu Audi (9,5 miljarde dolarjev), vendar pa se ni uvrstil med sto najvrednejših. Njegova vrednost se je glede na lansko leto zmanjšala za šest odstotkov, kar znova ne preseneča, kot tudi to ne, da je med vsemi avtomobilskimi tovarnami, ki sestavljajo omenjeno deseterico, prav Audi zabeležil največji padec. Mogoče je torej reči, da ingolstadtska tovarna plačuje napake matere VW in da verjetno to ni zadnji ‘zapitek’ v tej zgodbi. In najvrednejše podjetje na tej lestvici? Seveda Google, ki ‘stane’ 229,2 milijarde dolarjev. To je 32 odstotkov več kot leto prej; sloviti Apple je vreden 228,5 milijarde dolarjev oziroma osem odstotkov manj.

Prometna varnost na slovenskih cestah je pravzaprav nevarnost in najnevarnejši meseci so šele pred nami.

Čeprav se turistična sezona šele začenja, kar torej pomeni, da bo gneča na slovenskih cestah večja in s tem možnosti za prometne nesreče prav tako, v teh krajih že bijejo plat zvona. Številke ne lažejo (statistika pač): v primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je število smrtnih žrtev na slovenskih cestah povečalo za 60 odstotkov! Pri tem nekoliko izstopa podatek, da vsaj polovica voznikov, ki so umrli na cestah, ni bila privezana z varnostnim pasom. Zdi se nekako tako, kot bi se vrnili nekaj desetletij nazaj, v čas, ko si je varnostni pas šele pridobival domovinsko pravico pomembnega varnostnega pripomočka. In seveda si vsi tisti, ki so tako ali drugače vpleteni v slovensko ‘zgodbo’ o prometni (ne)varnosti, zastavljajo vprašanje – zakaj? A se zdi, da je odgovor skoraj na dlani. Kako naj bi bilo bolje, ko pa policija, gotovo zelo pomemben člen v zagotavljanju prometne varnosti, stavka že vse od lanskega 18. novembra (ali se je pred dnevi res končala, pač ni povsem jasno) in jo je zato na cestah – če izvzamem radarske kontrole – še redkeje srečati kot slovenske tajkune v zaporu?! Kako naj bo drugače, ko pa so slovenske cesta v tako katastrofalnem stanju, da gotovo v določenem odstotku pripomorejo k prometnim nesrečam? Zakaj bi bilo drugače, ko pa se po nevarnih cestah očitno vozi veliko tehnično zelo problematičnih vozil, prav tista in takšna, ki jih zavzeto ‘pregledujejo’ tehnični pregledniki? Tole je le skromen nabor morebitnih ali pa dejanskih vzrokov za porazno stanje prometne varnosti, ki se bo – drugače tudi ne more biti – med poletnimi meseci še poslabšala. Pred časom je bilo na to (in še kakšno drugo) temo rečeno, da je treba ljudem zaupati! Kdo bi si mislil … Tam, kjer s tem nimajo takšnih težav kot pri nas, pravijo drugače – zaupanje je dobro, še boljša je kontrola. In jih ne grabi panika pred poletnimi meseci …

Številke o letošnji prodaji novih avtomobilov v Sloveniji so dokaj ugodne, vprašanje pa je, ali so tudi resnične.

Podatki o poslu z novimi avtomobili na slovenskem trgu so gotovo izjemnega pomena za vse one, ki se s tem ukvarjajo. In glej ironijo, ki ni sveža, ima pač dolgo brado: bolj ko jih berejo, manj jim očitno verjamejo. Ve se, zakaj je tako. Tako imenovane enodnevne registracije bistveno kalijo pravo podobo in morda je tako tudi letos. Tudi zaradi tega je treba majske podatke o prodaji novih avtov jemati s precejšnjo mero previdnosti, pa čeprav so ugodni, skoraj navdušujoči. Takole pravi statistika Jato Dynamics: v petem letošnjem mesecu se je prodaja povečala za malenkost več kot 19 odstotkov! Tudi na letni ravni je dogajanje ugodno, saj se je posel povečal za dobrih 11 odstotkov. S tem se Slovenija pridružuje večini evropskih trgov oziroma trgov EU, kjer že dolge mesece beležijo rast. Res je, da je na ravni EU razmeroma skromna, vendar je skromen plus boljši od minimalnega minusa. Letošnje dogajanje na slovenskem avtomobilskem prostoru pa je vendarle malenkost drugačno od lanskega ali pa se tako vsaj zdi. Lani je bilo tako rekoč ob vsaki predstavitvi novega avta vsaj nekaj malega rečeno prav o enodnevnih registracijah – pri konkurentih. Letos je bolj ali manj vse tiho. Možnosti sta dve: ali je enodnevnih registracij v resnici manj ali pa se na skrivaj brusijo noži za konec leta, ko bo treba razkriti prave karte. Če drži prva, pomeni, da je prodaja novih avtov v resnici in ne zgolj navidezno boljša. Če velja druga, je to dokaz, da na tej strani ni nič novega.

Janez Kovačič