Avtomobilski teden 48, 2021 Avtomobilski teden 48, 2021
Carlos Tavares: smo blizu limita Nekako počasi, pa vendar se vse pogosteje pojavljajo opozorila in pomisleki o tem, ali bodo avtomobilske tovarne zmogle uresničiti... Avtomobilski teden 48, 2021

Carlos Tavares, izvršni direktor Stellantisa, opozarja na velike težave, ki utegnejo prizadeti avtomobilsko industrijo.

Carlos Tavares: smo blizu limita

Nekako počasi, pa vendar se vse pogosteje pojavljajo opozorila in pomisleki o tem, ali bodo avtomobilske tovarne zmogle uresničiti zahteve, ki jih v okviru t.i. zelene avtomobilske revolucije predenj postavljajo države oziroma oblasti in tudi investitorji. Direktor Stellantisa, koncerna, ki je nastal letos in združuje ducat avtomobilskih imen z obeh strani Atlantika, Carlos Tavares, tako meni, da so avtomobilske hiše pred izzivi, ki jih bodo zelo težko premagale.

Tavares pravi, da vlade oziroma politične oblasti in tudi investitorji silijo avtomobilske tovarne v skoraj izjemno pospešitev produkcije zlasti električnih baterijskih vozil. Zaradi tega, je prepričan Tavares, naraščajo stroški »čez vsako razumno mero oziroma mejo, ki jo lahko prenese avtomobilske industrija«. Opozarja, da pospešena elektrifikacija avtomobilske proizvodnje prinaša vsaj 50 odstotkov dodatnih stroškov v primerjavi s proizvodnjo konvencionalnih vozil. »Nobene možnosti ni, da te dodatne stroške prevalimo na končnega potrošnika, saj jih veliko tega ne bo zmoglo ali hotelo plačati. Lahko torej povišamo cene in s tem zmanjšamo prodajo, s tem pa se bodo dobički zmanjšali. Potrebujemo čas za testiranje in zagotovitev dobrega delovanja novih tehnologij, toda pritiski, ki smo jim priča, se nam bodo maščevali. Pojavili se bodo problemi s kakovostjo, pojavili se bodo različni drugi problemi«, je prepričan Tavares.

Tavares ob tem dodaja, da naj bi avtomobilske tovarne v prihodnjih petih letih vsako leto povečale oziroma ‘prebavile’ produktivnost za deset odstotkov, medtem ko se običajno v nekaj daljšem obdobju poveča za dva ali tri odstotke. »Kmalu se bo pokazalo, kdo bo zmogel to in kdo ne. Avtomobilska industrija se približuje limitu,« je bil nedvoumen Tavares. Tako torej, bomo videli …

***

Herbert Diess je zadnje tedne v središču pozornosti ne le nemške javnosti.

Diessova usoda še ni jasna

Eden izmed tistih, ki na podoben ali vsaj približno podoben način opozarja na težave in izzive avtomobilske industrije v prilagajanju na nove (električne) čase, je tudi Herbert Diess, izvršni direktor koncerna Volkswagen. Ta hip še vedno ni povsem jasno, ali bo ostal za krmilom največjega evropskega avtomobilskega združenja, ali pa bo moral oditi.

Znano je, da je prišel Diess v spor predvsem z močnim svetom delavcev v koncernu, ki ima precej besede. Tega so vznemirile napovedi o tem, da je v nevarnosti okoli 30 tisoč delovnih mest predvsem v največji tovarni v Wolfsburgu. Ustanovili so posebno komisijo, ki naj bi skušala zgladiti spor, po drugi strani pa presodila, ali je Diessova trenutna in siceršnja strategija ustrezna. Za sedaj ni znano, kaj so se dogovorili, po pisanju Reutersa pa naj bi bilo v nekaj prihodnjih dneh oziroma tednih jasno, ali bo ostal ali bo moral oditi. Tovarna v Wolfsburgu je Diessu služila za primerjavo z novo Teslino tovarno v Berlinu, ki sicer še ni začela delovati, očitno pa že sedaj postavlja nekatera nova merila v smislu produktivnosti in seveda dobička. Kot so ob tem zapisali pri Reutersu, nekatere informacije kažejo, da naj bi Diess dejal, da »gredo pogajanja s svetom delavcev v pravo smer, kar dokazuje, da bo mogoče premagati zlasti ameriško konkurenco na področju avtonomne vožnje in pospešiti prodajo na Kitajskem«. Znova – bomo videli …

***

Športni terenci, med njimi tudi Volkswagen T-cross, še naprej obvladujejo slovenski avtomobilski trg.

SLO trg: nič pretresljivega

Slovenski avtomobilski trg v zadnjih mesecih poslu z avtomobili ne prinaša kakšnih velikih plusov, toda to ne velja za november. Če je statistika sekcije za osebna motorna vozila pri GZS točna, potem se je prodaja avtomobilov v enajstem letošnjem mesecu napihnila za solidnih 15,8 odstotka na 4.126 avtomobilov. Toda na letni ravni se ni veliko spremenilo, kajti v enajstih letošnjih mesecih je bilo prodanih vsega 0,2 odstotka več avtomobilov (51.445) kot v primerljivem lanskem obdobju.

Pravzaprav novembrske številke niso kakšno posebno presenečenje in to kljub pozitivnemu rezultatu. Navdušenju nad športnimi terenci ni videti konca in kraja, po drugi strani pa je se nadaljuje eksodus kupcev avtomobilov nižjega in nižjega srednjega razreda. To velja tako za november kot vse letošnje leto. V enajstih mesecih je bilo tako prodanih več kot 10 tisoč majhnih športnih terencev in pa nekaj več kot osem tisoč majhnih avtomobilov, kar je okoli 1.800 manj kot v enakem lanskem obdobju. Res je, da je nekoliko upadlo tudi število kupcev srednje velikih in velikih športnih terencev, toda ta minus je bistveno manjši kot pri avtomobilih nižjega in nižjega srednjega razreda. Ni sporno – v tem pogledu je slovenski trg v evropskem trendu.

Ker brez elektrificiranih avtomobilov in še posebej električnih baterijskih vozil (EBV) pač ne gre več, je nujen tudi pregled tega dela slovenskega avtomobilskega trga. Novembrska pridaja EBV je bila ugodna, saj je bilo prodanih 228 vozil, lanskega novembra pa le 122. V enajstih mesecih si je te avtomobile pri nas omislilo 1.573 kupcev, lani pa 1.404. To pomeni, da je njihov letošnji tržni delež tri odstotke, kar se doslej še ni zgodilo.

Upoštevaje dogajanje v posameznih razredih je po svoje zanimiv pogled na lestvico najbolje prodajanih avtomobilov. Seveda je Renault Clio še vedno prvak (2.355 vozil), toda precej tesno za petami mu je Volkswagen T- cross (1.822). To zgolj potrjuje prej opisano dogajanje med posameznimi razredi, kjer športni terenci pometajo z vsemi drugimi. Med deseterico letos najbolje prodajanih avtomobilov je tako kar sedem(!) športnih terencev, med dvajseterico pa enajst! Upoštevaje preprosto dejstvo, da avtomobilske tovarne čedalje redkeje povijejo kakšen avtomobil, ki ni športni terenec ali križanec, se zdi, da njihove tržne ofenzive še ne bo kmalu konec.

Janez Kovačič