Avtomobilski teden 22, 2018

Toyota ostaja najvrednejše avtomobilsko podjetje, Tesla pa tisto, ki je lani (menda) naredilo največji skok.

Lestvice, ki merijo popularnost avtomobilskih (in drugih) tovarn, so precej priljubljene, njihova verodostojnost pa je verjetno precej vprašljiva. Precej drugače bi smelo biti tedaj, ko merijo gospodarsko oziroma tržno vrednost, saj so v tem primeru pri roki dejstva – bolj ali manj verodostojna. Pod eno izmed teh (lestvic) se je podpisala družba Kantar Millward Brown (KMB). Posebnih ali izjemnih presenečenj skoraj ni.

Japonska Toyota ostaja največ vredno avtomobilsko podjetje, njena vrednost pa je ocenjena na 30 milijard evrov oziroma pet odstotkov več kot pred letom dni. Kot pravijo pri KMB, je to predvsem posledica ugodne prodaje zlasti športnih terencev v Evropi in ZDA, pa tudi stabilnosti, ki jo v zadnjih letih kaže ta avtomobilska hiša. Njen dosežek je spoštljiv, kajti v zadnjih trinajstih letih, odkar pri omenjeni družbi ‘merijo’ vrednost podjetij, je Toyota kar enajstkrat zasedla prvo mesto.

Na drugo mesto se je uvrstil nemški Daimler AG oziroma Mercedes-Benz. Po oceni KMB je nemška premijska avtomobilska hiša vredna 25,7 milijarde evrov oziroma devet odstotkov več kot lani. S tem so prehiteli bavarski BMW, ki je vreden 25,6 milijarde evrov(!), s tem pa so svoj lanski rezultat izboljšali za štiri odstotke. Daimlerju AG se je prodor na drugo mesto posrečil zavoljo dobrega posla na Kitajskem, v Braziliji in Rusiji, pri čemer naj bi največ prinesel novi oziroma prenovljeni Mercedes E.

Vsekakor je zanimivo, da se je med deseterico po dveletni odsotnosti pojavil tudi nemški Volkswagen (VW). Afera Diesel-Gate ga je seveda močno prizadela, vendar ima za seboj izjemno uspešno lansko leto, njegova vrednost pa je ocenjena na šest milijard evrov (lani 5,1 milijarde evrov). Kot ocenjujejo pri KMB, je nesporno, da je prej omenjena afera precej načela imidž tega po obsegu produkcije največjega avtomobilskega podjetja na obli, a je očitno, da trg še vedno zaupa tistemu, kar naredijo v Wolfsburgu.

Posebna oziroma zanimiva pa je zgodba z ameriškim podjetjem Tesla. To naj bi bilo vredno 9,4 milijarde evrov oziroma 60 odstotkov več kot leto prej – in to kljub izjemni izgubi v letošnjem prvem trimesečju in kljub dejstvu, da že dolgo časa niso videli kakšnega posebnega finančnega plusa. Tudi vse tisto, kar spremlja izdelavo Tesle 3, najcenejšega avtomobila te tovarne, je vredno temeljitega razmisleka, kajti že dolgo se zatika. Ampak ne tako, da vrednost tistega, kar predstavlja in pooseblja Elon Musk, ne bi skoraj silovito rasla …

***

Opel Grandland X naj bi po novem nastajal v Nemčiji.

Na relaciji Opel-PSA oziroma med francoskimi in nemškimi sindikati je znova vroče. Razlog? Selitev enega izmed Oplov, ki je doslej nastajal v Franciji, v sosednjo Nemčijo.

Bolj ali manj je znano, da skuša vodstvo PSA urediti odnose z nemškim Oplom. V skladu z dogovorom med sindikati nemške tovarne in francosko korporacijo naj bi preselili proizvodnjo Oplovega športnega terenca Grandland X iz francoskega Sochauxa v nemški Eisenach. Odločitev je precej razburila francoski sindikat CFTC, ki meni, da je »to slaba novica za francosko tovarno«. Prav zaradi tega zahtevajo podrobnejše informacije o tem, kaj se je vodstvo koncerna dogovorilo z Oplom oziroma s tamkajšnjimi sindikati. V Sachauxu naj bi namesto Opla Grandlanda X začel nastajati Peugeot 5008, vendar to francoske sindikate ni povsem pomirilo.

Morda prihaja čas, ko se bodo začeli po prsih trkati oni, ki so menili, da je bila prodaja Opla dober posel za General Motors in precej problematičen za PSA.

***

Donald Trump uresničuje svoje predvolilne obljube …

Točno ob 12. uri po vzhodnoameriškem času v četrtek bi se izteklo začasno izvzetje Evropske unije, Mehike in Kanade iz napovedanih ameriških carin na jeklo in aluminij. Nekaj ur prej pa je ameriška administracija sporočila, da so začasna izvzetje ukinili in ga spremenili v trajnega. Na pomolu je, tako se zdi, trgovinska vojna.

S tem ukrepom se je ameriška administracija, ki jo orkestrira Donald Trump, najbolj ostro lotila svojih političnih zaveznikov, kar velja predvsem za EU in tudi Kanado. Ameriški sekretar za trgovino Wilbur Ross je ob tem dejal, da v sedanjih pogovorih s predstavniki EU ni bilo ustreznega napredka. »Pripravljeni smo se pogovarjati naprej, vendar bomo počakali na ukrepe nasprotne strani, » je še dejal Ross.

Delnice na newyorški borzi so takoj po objavi ukrepa izgubile nekaj vrednosti, ta hip pa je videti, da je trgovinski ravs neizbežen, kajti Američani so napovedali dodatne carine na kitajsko blago v višini 50 milijard dolarjev in močno omejili kitajske naložbe v visokotehnološka ameriška podjetja. Ukrep ameriškega predsednika temelji na zakonu, ki dovoljuje takšne ukrepe v primeru, ko je ogrožena nacionalna varnost. Na podoben način so v ZDA začeli ugotavljati, koliko tuje avtomobilske tovarne ogrožajo ameriške, kar morda pomeni, da se prav tako uresniči napoved o dodatnih carinah na neameriške avtomobile

Ironija je skoraj popolna – država oziroma družba, ki prisega na prosto trgovino in je zibelka najbolj liberalnega (grobega) kapitalizma z absolutnim zaupanjem v trg, se zateka v naročje ukrepov, ki so jih nekdaj poznale in uvajale socialistične države. Marx bi se vsaj muzal …

Janez Kovačič