Avtomobilski teden 2, 2023 Avtomobilski teden 2, 2023
RR odlično, Bentley skoraj tako Ni novo, ni presenetljivo. Ko gre večini dobro, gre nekaterim še bolje ali izjemno. Za avtomobilsko industrijo, ne glede... Avtomobilski teden 2, 2023

Bentley Continetal GT Speed je bil lani eden najdražjih avtomobilov, ki so bili prodani v Sloveniji.

RR odlično, Bentley skoraj tako

Ni novo, ni presenetljivo. Ko gre večini dobro, gre nekaterim še bolje ali izjemno. Za avtomobilsko industrijo, ne glede na poreklo, lastnika ali celino, velja, da ima za seboj ugodno leto 2022, vsaj velika večina. Toda nekatera avtomobilska imena oziroma hiše, ki izdelujejo in ponujajo najdražje in najprestižnejše avtomobile, imajo za seboj leto, kot ga še ni bilo.

V vrhu teh je nedvomno po poreklu britanski (angleški) Rols-Royce (RR), ki pa je že dolgo v nemški oziroma lasti bavarskega BMW. Lani so prodali 6.021 avtomobilov, kar je bilo za 7,8 odstotka več kot leto prej. To je bilo rekordno, lansko je celo najboljše v 118-letni zgodovini tovarne. Zanimivo in ilustrativno je, da je bila povprečna cena Rolls-Royca lani okoli 530 tisoč evrov! RR je torej v času in okolju, ki naj ne bi bilo naklonjeno avtomobilom, dosegel rezultat, ki ga inavgurira na prestol ene najdonosnejših, če ne najdonosnejše avtomobilske tovarne – če upoštevamo zgolj število izdelanih vozil. Ob tem je pomembno, da jim je lani šlo nekaj slabše na Kitajskem, ki je eden najpomembnejših trgov, izpadla pa je tudi Rusija, kjer letno prodajo okoli 250 do 300 vozil. Toda zelo uspešni so bili v ZDA, kamor prodajo okoli 35 odstotkov vseh avtomobilov. Ob tem je izvršni direktor RR Torsten Müller-Ötvös dejal, da je precej polna tudi knjiga naročil za letošnje leto in da vsaj za sedaj ne opažajo osipa kupcev. Sicer se tovarna pripravlja na tržno inavguracijo oziroma začetek prodaje prvega povsem električnega Rolls-Royca (Spectre), lani pa je med vsemi modeli, ki jih imajo v programu, opazno izstopal športni terenec Cullinan.

Vse zapisano v veliki meri velja tudi za Bentleyj, ki je prav tako v nemški lasti, saj so lastniki doma v Volkswagnovem Wolfsburgu. Lani so prodali 15.174 avtomobilov, kar je bilo za štiri odstotke več kot leto prej. Tudi to je rekordna številka in to kljub temu, da se je prodaja Bentleyjev na Kitajskem zmanjšala za ne tako skromnih devet odstotkov, medtem ko je bilo kupcev v ZDA le za odstotek več. »Za nami je negotovo leto, vendar smo dokazali, da tudi v takšnih okoliščinah zmoremo povečati prodajo,« je dejal predsednik tovarne Adrian Hallmark. Tako kot pri RR je bil tudi Bentley najbolj uspešen s prestižnim športnim terencem Bentaygo, saj je bil njegov delež v skupni prodaji kar 42-odstoten. Povprečna cena Bentleyja je bila lani okoli 220 tisoč evrov, kar je skoraj 30 odstotkov več kot leta 2018. In mimogrede – lani pri nas niso prodali niti enega Rolls-Royca, je pa svojega lastnika dobil Bentley Continental GT Speed, kaže statistika sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije.

***

Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi pomagal pri reševanju težav na relaciji Renault-Nissan.

Premik v zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi?

Zgodba je že saga. Zveza Renault-Nissan-Mitsubishi je v takšni ali drugačni, predvsem pa dolgotrajni krizi že vse od konca leta 2018, ko so na Japonskem aretirali tedanjega prvega moža zveze Carlosa Ghosna. Od tedaj naprej ni jasno, kaj si pravzaprav želijo trije partnerji oziroma predvsem Renault in Nissan. Te dni pa prihajajo v javnost novice, da se vendarle nekaj premika in da bo zveza obstala in začela delovati bolje kot zadnja leta. Recimo.

Kot pišejo nekateri francoski časopisi oziroma mediji (Les Echos), naj bi bila Renault in Nissan na dobri poti, da odpravita menda največjo težave – neenakomerno navzkrižno lastništvo. Zgolj za ilustracijo: Renault ima v svojih rokah 43 odstotkov Nissana, ta pa vsega 15 odstotkov Renaulta. Japonsko stran je, tako pogosto ponavljajo, najbolj motilo prav to neravnovesje in zato ni bilo prave volje, da bi obdržali tisto, kar je pred leti kar dobro delovalo. V vse skupaj se je vpletla tudi visoka državna politika obeh strani. Tako naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron svojemu japonskemu kolegu med nedavnim obiskom v Parizu zagotovil, da se francoska vlada strinja s spremembo lastniških deležev. Bolj ali manj znano je, da je prav Francija 15-odstotna lastnica Renaulta in ima zato veliko besede pri vseh pomembnih odločitvah vodstva tovarne. Kdaj se bo to zgodilo in kako, je ta hip nejasno. Je pa očitno, da si Renault močno želi večjega investicijskega angažmaja Nissana pri uresničevanju načrtov, povezanih predvsem z električnimi baterijskimi avtomobili, ki v okviru strategije Renaulution predstavljajo bistvo ali vsaj najpomembnejšo smer. Znano je, da je Luca de Meo, izvršni direktor Renaulta, že pred časom predstavil strategijo delitve skupine (zraven sta še Dacia in Alpine) na pet delov oziroma področij. V ospredju bo predvsem razvoj električnih baterijskih avtomobilov, nekaj pozornosti in denarja pa naj bi namenili tudi razvoju avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Ali bo vse to prineslo ugodnejše čase tovarni oziroma skupini, pa je seveda vprašanje za veliko denarja.

***

Carlos Tavares, šef Stellantisa: EU premalo upošteva avtomobilsko industrijo.

Prvi mož Stellantisa kritičen do politike in EU

Pogosto se zdi, da je Carlos Tavares, izvršni direktor skupine Stellantis, ki gre te dni v tretje leto obstoja, človek, ki utegne bistveno vplivati na evropsko avtomobilsko dogajanje.

Iz skupine so sporočili, da ukinjajo vse lobistične dejavnosti oziroma aktivnosti. Kot je mogoče razumeti, so imeli doslej »frustrirajoče izkušnje s politiki«, kar je tudi razlog, da od letošnjega 1. januarja niso več člani evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov Acea. Tavares, ki je bil te dni na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu, je ob tem dejal, da »nimamo več lobistov, ne pogajamo se več. Ne moremo čakati na to, da vlade sprejmejo določene odločitve – teči moramo hitreje od predpisov«.

Iz teh besed je mogoče sklepati, da je glas avtomobilskih proizvajalcev v politiki preslišan. Očitno Tavares ni zadovoljen predvsem z dogajanjem v Evropski uniji, ki je na poti, da leta 2035 dokončno odpravi posel z novimi avtomobili, ki gredo na bencin ali dizel. »Politiki in uradniki EU ne upoštevajo v celoti zaskrbljenosti izdelovalcev avtomobilov, da strožje omejitve pri izpustih škodijo industriji, ki je eden ključnih zaposlovalcev,« je še menil Portugalec na prestolu koncerna Stellantis. Vprašanje je, ali je bil pred dnevi na sestanku nemške avtomobilske industrije pri nemškem kanclerju Olafu Scholzu. Končno je pod Tavaresovo roko tudi nemški Opel, tovarna, ki je po tistem, ko se je izvila iz lastniškega obroča General Motorsa, prav v okviru PSA (ta je sedaj znotraj Stellantisa) hitro splezala na zeleno vejo. Če bi bil, bi verjetno bolj kot njegovi nemški kolegi problematiziral položaj evropske avtomobilske industrije na Kitajskem in dejstvo, da so se kitajske avtomobilske hiše zlasti lani dokaj trdno zasidrale na nekaterih najpomembnejših evropskih trgih oziroma državah. In prav avtomobilske (in tudi vse druge gospodarske) zadrege na relaciji Bruselj-Peking utegnejo biti v prihodnje nekaj, o čemer bo Carlos Tavares pogosto govoril.

Janez Kovačič