Avtomobilski teden 19, 2017

Gradnja lakirnice tovarne Magna-Steyr v občini Hoče-Slivnica zbuja nekaj ali precej okoljskih pomislekov. Ne bi jih smeli razumeti zgolj kot nagajanje.

Civilne iniciative so sestavni, pravzaprav nujni del demokracije. Predstavljajo pomislek, drugačen pogled, opozicijo, če hočete. Na Slovenskem poganjajo kot gobe po dežju, kar bi morda zadostovalo za domnevo, da je naša demokracija še v osnovni šoli in zato potrebuje dodatne premislek. Ampak, in vedno je kakšen ampak, ni nujno, da je vsaka civilna iniciativa dobrodošel črv.

Civilna iniciativa, ki je recimo nasprotovala gradnji ceste oziroma začetku gradnje tretje razvoje osi v okolici štajerskih Braslovč je bila – vsaj tako je bilo mogoče sklepati po številnih člankih na to temo – bolj iniciativa relativno majhne skupine ljudi, ki so zagovarjali zelo ozek interes. Po dolgem prepričevanju, ki je pogosto spominjalo na kuhinjsko debato v družinskem krogu, je sedaj trasa ceste potrjena. S povsem drugačnimi pomisleki in zahtevo po temeljitejšem premisleku pa se pojavlja iniciativa, ki pod vprašaj postavlja bolj ali manj potrjeno gradnjo avtomobilske lakirnice v občini Hoče-Slivnica. In da je že pred časom ena izmed opozicijskih strank zahtevala izredno sejo enega izmed odborov državnega zbora v zadevi Magna-Steyr, je prav tako res, a se ni mogoče znebiti vtisa, da gre za (pre)poceni zbiranje nekakšnih političnih točk.

Iniciativa v tem primeru med drugim nasprotuje sečnji Rogoškega gozda, prostora, ki naj bi ga kot nadomestno zemljišče ponudili nekaterim lastnikom zemlje, kjer naj bi zrasla lakirnica avstrijske avtomobilske hiše, sicer v naročju kanadskega koncerna. Pravijo, da omejeni gozd ščiti Dravsko polje pred vetrom in da bi njegov posek občutno spremenil okoljske razmere. Ob tem opozarjajo še na nekatere problematične okoliščine tega projekta, vendar v isti sapi zatrjujejo, da niso proti gradnji in posledično novim zaposlitvam. Koliko so njihovi pomisleki upravičeni, je ta hip in takole od daleč težko presoditi, vendar opozarjajo na dilemo, ki se ji ni mogoče izogniti: nova delovna mesta ali okolje?

Lakirnica je nedvomno tisti del avtomobilske proizvodnje, ki je vedno pod povečevalnim steklom javnosti, okoljske pa še toliko bolj. Pomisleki so torej razumljivi; verjetno še ni pozabljeno, kako je novomeški Revoz pred desetletji vehementno zatrjeval, da njihova lakirnica ni škodljiva za okolje, a ko so bližnji novomeški vrtičkarji začeli naokoli hoditi s pobarvano solato, je ‘zgodba’ dobila drugačne dimenzije. Ampak od tedaj je tehnologija tako silovito napredovala, da je primerjava problematična. Toda pozornost oziroma čuječnost, ki jo v tem primeru izkazuje omenjena iniciativa, zanesljivo ne sme biti odveč, češ, kaj se razburjate, saj je vse v redu. Če zanemarim marsikaj drugega, dokazuje tudi nekakšno demokratično zrelost, takšno in tisto, ki ima pomisleke o uradni razlagi česarkoli že. Ali kot se že dolgo ve: dvomim, da spoznam.

***

Harald Krüger napoveduje bistveno povečanje izdelave vozil skupine BMW.

Razviti svet, še posebej Zahod, je znova zajela mrzlica gospodarske rasti. Plusi od vsepovsod, ugodne napovedi tudi za one, za katere se je še pred nekaj meseci zdelo, da bodo za vedno obtičali tam, kjer so že vse od leta 2009. In seveda na tem konju jezdijo tudi avtomobilske tovarne.

Harald Krüger, šef nemškega BMW, je na letnem srečanju delničarjev dejal, da »gremo v ofenzivo«. In je to podkrepil tudi z nekaterimi konkretnimi načrti oziroma številkami. Tako naj bi bavarska tovarna do leta 2020 povečala obseg izdelave avtomobilov (BMW, Mini in Rolls-Royce) na več kot tri milijone. Lani je skupina izdelala 2,37 milijona vozil in po dolgih letih zaostala za Daimlerjem AG, ki ima pod seboj prav tako znameniti Mercedes-Benz. Očitno je bil to eden izmed pomembnih razlogov na precej ambiciozne načrte, kajti rivalstvo na relaciji München-Stuttgart je nekaj takšnega, kot nogometna ‘ljubezen’ med Realom in Barcelono. BMW bo tako povečal izdelavo avtomobilov na Kitajskem s sedanjih 300 na prihodnjih 600 tisoč, v Severni Ameriki, kjer jim pritisk dviguje naš The Donald, pa s približno 400 na okoli 700 tisoč. In zanesljivo drži, da BMW ni edini v avtomobilski druščini, ki hoče izkoristiti sedanje ugodne gospodarske čase.

Tako torej, leto 2009, ko se je rodila kriza in trajala še nekaj naslednjih let, je pozabljeno. Vprašanje je, koliko s(m)o se naučili od tedaj. Videti je, da pravzaprav malo, prej nič. Kapitalizem, ki ga živimo, zahteva zgolj vzpenjajoče se krivulje, pa naj stane, kar hoče. Kaj okolje, kaj množice ljudi v nenehnem stresu, kaj nepravična delitev bogastva in podobna šara. Vse do naslednje apokalipse.

***

VW menda prodaja Ducati, na tem seznamu sta morda tudi Bentley in Bugatti.

Volkswagen (VW) ne načrtuje prodajo Bentleyja ali Bugattija, je dejal Oliver Blume, ki je na čelu te luksuzne divizije, hkrati pa je tudi prvi človek Porscheja. Dim ali tudi kaj ognja?

VW plačuje za svoje grehe in številke gredo v nebo. Ampak ne more biti sporno: če bi tolikšen škandal zakuhala kakšna druga avtomobilska korporacija, bi se ji verjetno godilo še huje. Nemci pa nekako premagujejo krizo, ki pa je po drugi strani pripomogla tudi k temeljiti prevetritvi prihodnjih načrtov. Ali bi se v Wolfsburgu tako hitro navdušili nad električnimi avtomobili, kot so se v zadnjem času, je težko reči, vendar je očitno, da se prioritete spreminjajo. To pa med drugim pomeni tudi premislek o prihodnosti tistih avtomobilskih imen, ki ne predstavljajo bistva oziroma jedra skupine.

Italijanski Ducati, slovita tovarna motociklov, je v VW naročje padla predvsem (ali zgolj) po želji dr. Ferdinanda Piëcha. Ta je bil navdušen še nad nekaterimi apeninskimi avtomobilskimi imeni, a je vse ostalo zgolj pri Ducatiju. Ta pa je morebiti naprodaj, je bilo pred kakšnim tednom diskretno oznanjeno v Wolfsburgu. Čeprav gre motociklistični hiši, ki dovolj uspešno nastopa v prvenstvu MotoGP, dobro, je bilo očitno ocenjeno, da ne predstavlja strateške naložbe. In denar od prodaje bi zelo prav prišel, še bolj tisto, kar bi kapnilo z odslovitvijo dveh res znamenitih patricijskih avtomobilskih imen iz Volkswagnove ogrlice.

Janez Kovačič