Avtomobilski teden 17, 2018 Avtomobilski teden 17, 2018
Relacija Slovenija-Hrvaška ali Ljubljana-Zagreb je vedno nekaj posebnega. Stalne primerjave, bolj iskanje slabega kot dobrega, nekako v slogu – velja za veliko večino –,... Avtomobilski teden 17, 2018

V Zagrebu bodo čez dve leti ponovno razstavili avtomobile, v Ljubljani prihodnje leto pač ne.

Relacija Slovenija-Hrvaška ali Ljubljana-Zagreb je vedno nekaj posebnega. Stalne primerjave, bolj iskanje slabega kot dobrega, nekako v slogu – velja za veliko večino –, naj njihova krava pogine vsaj kakšno tisočinko sekunde prej kot naša.

Letošnji oziroma 15. zagrebški avtomobilski salon je trajal vsega šest dni in na prizorišče velesejma privabil malenkost manj kot 143 tisoč obiskovalcev. Primerjava z lanskim salonom na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se ponuja sama po sebi, čeprav je vse skupaj precej podobno neustrezni primerjavi v smislu jabolka in hruške. Nanj je prišlo dobrih sedemdeset tisoč ljudi, kar pomeni, da je bil obisk ene in druge prireditve bolj ali manj enak – v relativnem pogledu. Hrvatov je vsaj še enkrat več kot Slovencev, Zagreb je v primerjavi z Ljubljano skoraj trikrat večji oziroma številčnejši. Če presojaš zgolj s tega zornega kota, je bil salon v slovenski prestolnici celo malenkost uspešnejši. Morda, ampak prihodnje leto ga ne bo, v Zagrebu pa so prepričani, da ga bodo 2020 ponovili.

Tisti, ki so se odpravili pogledat, kako je bilo na Zagreb Auto Showu, ki je, to le mimogrede, zapisan na uradnem koledarju Oica, Organisation Internationale des Constructeurs d’Automobiles, mednarodnega združenja prirediteljev avtomobilskih salonov, ki združuje 39 držav, pravijo, da je bil to sejem. Pomeni, da ni bilo kakšnega posebnega glamurja oziroma razkošja. V Ljubljani je bilo lani nobel – očitna je bila želja prikazati se v dobri luči, tako dobri, kot se za salon spodobi. In to stane oziroma je stalo toliko, da ga prihodnje leto kljub vsem slavospevom o tem, kako fino je imeti takšno prireditev, ne bo. Vendar se zdi, da cena udeležbe na GR ni bila za vse enaka.

Nesporno je, da je zagrebški velesejem vsaj navzven precej ponošen. Nič čudnega, kajti šteje veliko desetletij. Ampak »naše« Gospodarsko razstavišče se tudi ne more pohvaliti s kakšno posebno eleganco, ki bi jemala dih. Razlika med enim in drugim razstaviščem pa je bistvena: zagrebško je enako dobro ali slabo za vse, ljubljansko pač ne. Razstavljati v šotoru, še tako urejenem, je nekaj povsem drugega kot v dvorani, pa čeprav je občutna razlika v ceni. In tako se je zgodilo, kar se je – naša avtomobilska ‘krava’ je poginila prej kot njihova, pa čeprav je bila lani še vsa lična in lepo rejena.

***

Negotovost, ki jo je prinesel Brexit, vse bolj načenja poslovanje avtomobilskih tovarn na Otoku.

Vse bolj postaja jasno, da je senca Brexita veliko daljša, kot so na Otoku to zmogli domnevati pred junijem 2016, ko se je zgodil. In vse kaže, da bo še nekaj daljša.

Marca so v Veliki Britaniji naredili 147 tisoč avtomobilov, kar je za občutnih 13 odstotkov manj kot marca lani. Razlogi so bolj ali manj znani: negotovost, ki jo še naprej prinaša Brexit, bistveno zmanjšanje povpraševanje po dizelskih avtomobilih, saj se je njihova prodaja marca zmanjšala za nič manj kot tretjino, poleg tega je bilo vreme v tretjem letošnjem mesecu neprijazno in je povzročilo pretrganje oskrbovalnih verig ter posledično zastoje v proizvodnji. Nove težave pa so že na obzorju.

Land Rover in Jaguar, največja avtomobilska zaposlovalca na Otoku, že napovedujeta odpuščanje delavcev. Takšne novice prihajajo tudi iz Nissana, vprašanje je, kako se bodo stvari razvijale v Vauxhallu, ki je od lani v lastniškem objemu francoskega koncerna PSA. Nesporno je, da avtomobilske tovarne v Veliki Britaniji vse bolj občutijo negotovost, ki jo je prinesel izstop iz Evropske unije – in to kljub temu, da so bile vladne obljube povsem drugačne. Afera z zastrupljenim ruskim vohunom in njegovo hčerko ter napad na Sirijo sta za nekaj časa odvrnila pozornost od resnih domačih problemov. Ampak to je bil dim, ki se je že razkadil.

Janez Kovačič