Avtomobilski teden 12, 2023

Nemška avtomobilska industrija pričakuje od evropske komisije predloge, ki naj bi rešili sedanji zastoj pri sprejemanju okoljske zakonodaje za leto 2035.

EU: sintetična goriva pod določenimi pogoji?

Pred nekako desetimi leti je tedanja nemška kanclerka Angela Merkel v Evropski uniji skoraj brez velikih težav in zadreg uveljavila nekatere zahteve nemške avtomobilske industrije. Skoraj nobenega dvoma ni, da se bo oglasil sedanji nemški kancler Olaf Scholz, če evropska komisija oziroma Evropska unija ne bo popustila pri vsem tistem, kar sedaj moti predvsem nemško avtomobilsko industrijo. Vsi drugi, ki so zraven, dodajajo svoj lonček – ne da bi imeli v rokah tako močne adute kot Nemci.

Naj ponovimo: tik pred končnim glasovanjem o okoljski strategiji, ki naj bi jo EU uveljavila leta 2035 in med drugim predvideva prepoved prodaje novih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, se je temu uprla Nemčija, zraven je bila še Italija, malce kasneje se je pridružil še šopek nekaterih vzhodno in srednjeevropskih držav (Slovenije ni bilo med njimi). Po njihovem bi morali ob nekaterih izjemah, ki jih priznava omenjena strategija, dovoliti tudi prodajo avtomobilov, ki za pogon uporabljajo t.i. sintetična goriva. Glasovanja v svetu EU ni bilo, s tem pa se je ustavil zakonodajni proces, ki je previdel zgolj še potrditev v nacionalnih parlamentih, kjer pa naj bi šlo vse skupaj gladko. Skupina ‘upornih držav’, med katerimi je v ospredju predvsem Nemčija, je od evropske komisije zahtevala spremembo strategije oziroma predlagala tudi dovoljenje za uporabo sintetičnih goriv. Ta naj bi bila po mnenju številnih sporna predvsem zaradi načina njihovega pridobivanja – potrebne je veliko elektrike oziroma energije, ki pa zvečine ni pridobljena iz obnovljivih virov. Po dobrih štirinajstih dnevih se zdi, da se je evropska komisija uklonila – vsaj po tistem, kar sedaj poroča dovolj verodostojni Reuters.

Po pisanju te agencije naj bi v Bruslju oblikovali predlog, ki bi dovoljeval uporabo sintetičnih goriv, vendar pa s tehnologijo, ki naj bi v teh avtomobilih onemogočala uporabo drugih goriv, recimo bencina ali dizla. Ta predlog bi avtomobilskim tovarnam še naprej omogočal prodajo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem tudi po letu 2035. Če to drži, pomeni, da bo treba razviti novo tehnologijo, ki bo sposobna prepoznati ‘napačno’ gorivo. Tehnično (verjetno) ne tako zahtevna naloga, toda treba jo bo razviti in seveda plačati.

Vprašanje je, koliko bo ali naj bi to zadovoljilo nemško avtomobilsko industrijo. Temu se pridružuje še raziskava Potsdamskega inštituta za podnebne raziskave. Ugotovili so, da bi bilo mogoče ob sedanjih svetovnih zmogljivostih za pridobivanje sintetičnih goriv zadostiti le okoli 10 odstotkov zgolj nemškega povpraševanja po uporabi sintetičnih goriv za uporabo v avtomobilski, letalski in ladjedelniški industriji … Kakorkoli že, skoraj ni dvoma, da se utegne ponoviti zgodovina izpred desetletja …

***

Alfa Romeo je v letošnjih dveh mesecih prodajo v EU povečala za visokih 127 odstotkov.

EU: optimizem prvih dveh letošnjih mesecev

Posel z osebnimi avtomobili v Evropski uniji (EU) v letošnjih dveh mesecih (januar + februar) kaže sliko, ki je morda bolj obetavna od tistega, kar je bilo mogoče pričakovati ob koncu lanskega leta. V omenjenih mesecih je bilo kupcev nove pločevine za kar visokih 11,4 odstotka več (skupaj je bilo prodanih 1,5 milijona vozil). Za povrh in še nekaj več optimizma je morda poskrbela tudi prodaja električnih baterijskih avtomobilov (EBA), tistih, na katere najbolj stavi EU. Njihova prodaja v tem času je poskočila za visokih 32 odstotkov. Vsaj omembe vredno – med vsemi članicami EU je prodaja teh avtomobilov v omenjenem obdobju upadla zgolj na Švedskem, in sicer za 2,3 odstotka.

Zanimivo in ne spregledano je tudi, da se je v tem času za 11,9 odstotka povečala prodaja bencinsko gnanih avtomobilov, medtem ko je krivulja pri poslu z dizelskimi avtomobili vseskozi upognjena navzdol – januarja in februarja se je prodaja skrčila za 5,2 odstotka. Toda kljub temu se je za te avtomobile odločilo dobrih 240 tisoč kupcev, kar pomeni, da je bilo več le kupcev bencinski gnanih avtomobilov (584 tisoč) in hibridov (402 tisoč), vseh drugih je bilo občutno manj. Prodaja po državah kaže bolj ali manj znano podobo – v ospredju Nemčija (385 tisoč), potem pa že Italija, kjer je bilo prodanih 258 tisoč avtomobilov, medtem ko je Francija, običajno na drugem mestu, tokrat s prodajo 238 tisoč zaostala. Ni pa mogoče spregledati, da je Nemčija v tem obdobju zabeležila najskromnejšo rast med vsemi velikimi trgi, saj se je prodaja povečala za pičla 0,2 odstotka.

Avtomobilske tovarne so se v omenjenem obdobju v EU zelo različno odrezale. Opazno je, da je med večjimi korporacijami vsaj odstotkovno najbolj napredovala skupina Renault, saj je prodaja poskočila za 25,4 odstotka na skupaj 175 tisoč vozil. Toda podrobnejši pregled kaže, da je k temu največ pripomogla romunska Dacia, ki je za malenkost prehitela matični Renault (87.890 : 87.228 vozil), pri čemer je bil njen letošnji plus kar 45,7-odstoten, Renaultov pa ‘le’ desetodstoten. Koncern Volkswagen (VW) je ostal na vrhu (405 tisoč vozil), prodaja je poskočila za kar solidnih 16 odstotkov, medtem ko je šla lovorika tovarne z največjim prodajnim plusom ameriški Tesli – v svoje trgovine in sicer je privabila za 105 odstotkov več kupcev kot v primerljivem lanskem obdobju. Dosežek, ki ga gotovo konkurenca ni prezrla in se morda vprašala, zakaj je tako … Ob vsem tem pa so lahko zadovoljni s tistim, kar se je posrečilo Alfa Romeo, ki je znotraj skupine Stellantis. Prodaja teh italijanskih avtomobilov je poskočila za 127 odstotkov – prodanih je bilo 5.682 vozil – kar je gotovo vsaj skromnejši obliž na vse tisto, kar se tej hiši dogaja zadnja leta.

***

Če bo Mercedes-Benz spoznan za krivega, bo moral plačati odškodnino.
Signage at the Headquarters of Mercedes-Benz Group AG in Stuttgart-Untertürkheim, Germany

Prelomna odločitev evropskega sodišča?

Diesel-Gate, mati vseh afer v avtomobilističnem svetu in morda nasploh, nikakor noče v pokoj. Tokrat se je v središču pozornosti – in to hip predvsem v Nemčiji, kar ima še toliko večjo težo oziroma pomeni – znašel Mercedes-Benz. Sodišče evropske unije (ECJ) je namreč odločilo, da bo morala tovarna lastnikom tistih Mercedesov, v katerih so odkrili opremo, ki je potvarjala/spreminjala podatke o vrednosti izpušnih plinov, plačati odškodnino – če se bo izkazalo, da je pri tem nastala škoda.

V tem primeru bodo imela precej dela tudi sodišča oziroma oblasti držav članic Evropske unije (EU). Če se bo ugotovilo, da je nastala škoda, bo morala tovarna, v tem primeru Mercedes-Benz, poravnati škodo, države pa bodo morale poskrbeti, da bo postopek izpeljan pravilno. Seveda so se oglasili pri stuttgartski avtomobilski hiši, ki se je vse doslej bolj ali manj uspešno otepala očitkov, da je ravnala podobno kot koncern Volkswagen (VW), ki velja za izvirnega krivca afere Diesel-Gate. In zakaj je vse skupaj prišlo pred sodnike evropskega sodišča?

V nemškem Ravensburgu je kupec oziroma lastnik rabljenega Mercedesa vložil tožbo na pristojno sodišče. Ugotovljeno je bilo, da je sistem za povratni tek izpušnih plinov na njegovem avtomobilu deloval v določenem temperaturnem območju tako, da je zmanjšal povratni tek pri nižjih temperaturah, s tem pa so se povečale emisije dušikovega oksida. Pred tem je nemško zvezno sodišče zavrnilo podoben odškodninski zahtevek lastnika avtomobila – ni jasno, ali je šlo za vozilo tovarne Mercedes-Benz – z argumentom, da je mogoče zahtevati odškodnino samo v primeru, ko je možno dokazati, da je bila škoda povzročena namerno. Toda na sodišču ECJ so bili v primeru tožnika iz Ravensburga drugačnega menja – lastniki takšnih vozil so upravičeni do odškodnine ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namerno ali ne oziroma (tudi) zaradi malomarnosti. Nemško zvezno sodišče bo prav zaradi tega v začetku maja ugotavljalo, kaj odločitev sodišče ECJ pomeni za nemško zakonodajo o odgovornosti. In ob tem – tudi slovenski lastniki vozil koncerna Volkswagen so pred dobrim letom in pol vložili na nemškem sodišču zahtevo za odškodnino, toda doslej od tam zgoraj še ni bilo odgovora …

Janez Kovačič