Avtomobilski teden 10, 2022

Teslina tovarna v bližini Berlina je dobila zeleno luč za začetek obratovanja, toda izpolniti mora nekaj zahtev.

Delna zelena luč Teslini tovarni v Berlinu

Čeprav je bilo sprva načrtovano, da bo Teslina avtomobilska tovarna v bližini Berlina začela obratovati že lani pozno jeseni, se doslej to še ni zgodilo. Je pa tovarna te dni vendarle dobila zeleno luč za začetek dela, vendar pod določenimi pogoji.

Kot je že velikokrat povedal Elon Musk, prvi mož Tesle, je investicija v tovarno v Nemčiji vredna okoli pet milijard evrov. V njej naj bi, ko bo vse nared, dobilo delo kar 12 tisoč ljudi, doslej pa so jih zaposlili le 2.600. Dovoljenje, zapisano na nič manj kot 536 straneh dolgem dokumentu, pa še ne pomeni, da bodo lahko v tovarni takoj začeli delati. Pomeni predvsem to, da bodo morali v Tesli dokazati, da izpolnjujejo predvsem vrsto okoljskih zahtev, še posebej tiste o vodi in izpustih. Odgovorni v tovarni napovedujejo oziroma pričakujejo, da bo vse jasno oziroma znano najkasneje v dveh tednih, kar pomeni, da bi lahko serijska proizvodnja vendarle stekla v začetku aprila. Bolj ali manj je znano, da naj bi v tovarni nastajala, vsaj na začetku, Tesla Y. S tem bi se skrajšali dobavni roki, kajti sedaj evropskim kupcem omenjeni avtomobil dobavljajo s Kitajske. V tej evropski oziroma nemški tovarni naj bi ob tem izdelovali tudi baterijske sklope. Hkrati je tudi Volkswagen potrdil, da bo v Wolfsburgu začel graditi tovarno, v kateri naj bi nastajali novi električni avtomobili v okviru projekta Trinity. Investicija naj bi bila vredna okoli dve milijardi evrov. Toda ob vsem tem so v največjem evropskem avtomobilskem konglomeratu povsem potihnile vesti o gradnji še ene tovarne v eni izmed srednje oziroma vzhodnoevropskih držav. Ni se čuditi.

***

Tesla Y je bila v letošnjih dveh mesecih drugi najbolje prodajani električni baterijski avtomobil na slovenskem trgu.

Slovenija: predvsem navzdol

Tako kot vse drugo bo tudi avtomobilski trg, še posebej evropski in posledično tudi slovenski, doživel velike spremembe. Pod vprašaj je postavljena t.i. zelena tranzicija, ki je bila znotraj Evropske unije zastavljena zelo ambiciozno. Če se je torej zdelo, da bo po tistem, ko se bo pandemija umaknila z dnevnega reda, precej drugače in za posel z avtomobili ugodno, je vojna na evropskem vzhodu vse postavila na glavo. Morda to dokazuje tudi dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu v februarju oziroma v dveh letošnjih mesecih.

Kot kaže statistika Sekcije za motorna osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije (za sekcijo jo pripravlja podjetje Ardi), je bila prodaja osebnih avtomobilov februarja manjša za nič manj kot 21,2 odstotka; prodanih je bilo 3.805 avtomobilov. V letošnjih dveh mesecih tudi ni bilo dobro, saj je bilo kupcev za 11,9 odstotka manj (skupaj 8.125 vozil) kot v primerljivem lanskem času. Številke tudi kažejo, da je bila večina tovarn oziroma njihovih zastopnikov v minusu, pri čemer je največji padec prodaje zabeležil Nissan (minus 62 odstotkov), medtem ko se je največji skok posrečil Oplu (dobrih 195 odstotkov več). Sicer pa je največ avtomobilov v dveh letošnjih mesecih prodal Volkswagen (1.144), vendar je bilo to za skoraj 28 odstotkov manj kot lani v tem obdobju.

Ko gre za najbolje prodajane avtomobile oziroma modele, je zgoraj še vedno Renault Clio (401 vozilo), vendar je bil to skoraj 17-odstotni padec v primerjavi z lanskim časom. Na drugo mesto se je prebil Kiin Sportage (243) z izjemnim povečanjem prodaje, na tretjem je Volkswagnov T-Roc (234). Seveda ni mogoče mimo prodaje električnih baterijskih avtomobilov. Januarja in februarja se je za te avtomobile odločilo skupaj 297 kupcev oziroma 126 več kot v enakem lanskem obdobju. Zanimivo pri teh avtomobilih je, da je bil v ospredju Renault Zoe (24), takoj za njim pa s skupno prodajo 22 vozil Tesla Y, kar je svojevrstno presenečenje. Žal pa ta statistika ne pove bistvenega – kolikšen je delež fizičnih kupcev, še manj to, kolikšen je bil delež t.i. enodnevnih registracij, ki bistveno spremenijo oziroma meglijo realno stanje na slovenskem avtomobilskem trgu.

***

Iz Rusije se je umaknil tudi maranellski Ferrari.

Bo pomanjkanje ukrajinskega neona zmanjšalo proizvodnjo avtov?

Čeprav Ukrajina na evropskem avtomobilskem zemljevidu ni država oziroma gospodarski prostor, ki bi imel velik vpliv na dogajanje v avtomobilski industriji, postaja jasno, da bo po pandemiji prav dogajanje v tej državi tudi vplivalo na to industrijsko dejavnost. Kot ocenjujejo, bi bila lahko letošnja izdelava avtomobilov v Evropi prav zaradi težav z dobavo nekaterih sestavnih delov, ki nastajajo v Ukrajini, manjša za skoraj 100 tisoč vozil. Toda težave utegnejo nastati tudi zaradi tega, ker je ta vzhodnoevropska držav izjemno velika dobaviteljica neona. Tega uporabljajo za pogon nekaterih elektronskih sestavnih delov tudi v avtomobilih.

Ukrajina menda zagotavlja kar polovico svetovnih potreb po neonu. Ko je Rusija leta 2014 priključila Krim, je bilo v njenih rokah kar 70 odstotkov svetovnih potreb po neonu. Ta delež se je od tedaj bistveno zmanjšal, saj se je industrija – ne le avtomobilska – počasi preusmerila na druge, sicer manjše dobavitelje. Toda kljub temu so sedanje potrebe velike in jih bo težko nadomestiti, kar pomeni, da bo to dodaten dejavnik, ki bo vplival na delo avtomobilske industrije.

Sicer pa se v zadnjih dneh vrstijo odpovedi sodelovanja ali prisotnosti različnih avtomobilskih tovarn na ruskem trgu. To je storil tudi italijanski Ferrari, ki je začasno ustavil izdelavo svojih avtomobilov za ruske kupce. V Maranellu pravijo, da ruski trg zanje ni izjemnega pomena in da bodo precej zlahka nadomestili ta izpad. V tem pogledu so v precej drugačnem položaju tiste tovarne, ki ponujajo predvsem drage in zmogljive športne terence, zelo priljubljene med bogatimi Rusi.

Janez Kovačič