Avtomobil je postal elektronska igrača

V avtomobilu bodo zasloni vedno večji. Jasno, za komunikacijo z elektroniko v obeh smereh.

Danes pa malo negativizma.

Tole razmišljanje bi bilo lahko zelo kratko – zgornjo trditev namreč lahko dokažem s preprostim vprašanjem: kje je v zadnjem času predstavljenih največ avtomobilskih tehničnih novosti? Ali vprašano še bolj vizionarsko: kje je bilo prikazanih največ predlogov in rešitev za avtomobilsko tehniko malo bolj oddaljene prihodnosti?

Če ne veste: ni bila Ženeva, ni bil Frankfurt, niso bili vsi drugi manjši in ne bo Detroit; tam se bahajo modeli, ki bodo naprodaj jutri. Pravilen odgovor je CES, Consumer Electronic Show, po kranjsko pa prikaz potrošniške elektronike, ki se dogaja vsako leto takle čas v Las Vegasu.

Tudi če elektronika ne bi napadla v tolikšni meri, se je avtomobil v svojem bistvu pričel vse manj izboljševati. Kar je prišlo strogo strojniškega, je prišlo v navalu mode, prednjači pa varnost. Spomnite se: ko se je pojavil NCAP, so se strojniki in metalurgi zagnali in v kakem desetletju dosegli optimum med varnostjo, maso in ceno. Odslej gre bolj ali manj le še za elektroniko. Drugo? Ekologija ni tako mlada veda, kot si morda mislimo, je pa zato mlada eko moda. Znova so se zagnali strojniki in kemiki ter dovršili mala turbopuhala, notranje trenje in obdelavo izpušnih plinov do optimuma med stroški in učinkom. Menjalniki? Pri ročnih skoraj nič, pri samodejnih pa le hitrost pretikanja in število prestav, da zadostijo Euro6. Pogoni: prednji in zadnji sta že lep čas dovršena, dva tipa 4-kolesnih (stalen in s sredinsko sklopko) pa od nedavnega. Podvozje? Stara zgodba, ki jo le še po malem brusijo z najbolj finim smirkovim papirjem. Platforma? Samo še igra zmanjševanja stroškov, od česar kupec na koncu nima nič praktičnega, le proizvajalec več dobička, ki ga morda delno prelije v manjšo ceno avtomobila. Ergonomija? Vse je že desetletja poznano iz letal, v avtomobilih pa znajo s to temo lepo manipulirati, da se zdi, da ves čas malo napreduje. Oprema? Če ima že Hyundaiev i10 lahko ogrevanje volanskega obroča, najbrž razumemo, do kod smo prišli.

Prišlo je celo tako daleč, da od snovalcev do oddelkov za PR in prodajo prihaja vse manj podatkov. Povednih (ne ‘art’) skic ali fotografij tehnike že dolgo ni več, malo se trudijo le še pri BMW. Pri marsikateri znamki danes sploh ne vedo več, kakšno podvozje prodajajo, koliko ventilski motor prodajajo, kakšen 4-kolesen pogon prodajajo, koliko kilogramov se sme naložiti na streho. Zgodi se celo, da ne vedo, koliko je njihov avtomobil znotraj širok! In tule ni niti najmanj šale.

Zakaj pa bi pravzaprav morali vedeti? Saj imajo vendarle povezljiv avtomobil in vhod za iPod!

Edina stvar, ki ni elektronika in jo na veliko tržijo, je oblika avtomobila. Čeprav so v tem času dobesedno izginile nekoč velike oblikovalske hiše, je oblika ter za njo ime in priimek nekaj, kar se prodaja kot vroče žemlje. Sreča, da ima vsaj Robert Lešnik, v resnici fejst fant, nekaj od tega. Ta žanr se je iz neodvisnih hiš dokončno preselil k avtomobilskim proizvajalcem, resnična slika pa kaže, da če oblikovalci ne bi imeli toliko idej za motorne maske in električarji toliko rešitev za zapletene oblike zadnjih luči, marsikaterega avtomobila sploh ne bi prepoznali. Za domačo nalogo prerišite bočno sliko BMW serije 1 na prozoren papir in jo položite na bočno sliko (enakega merila) Benzovega razreda A. Ni čudno, da so avtomobilske značke (na motorni maski in na zadku) tako neokusno zrasle.

Medtem se je do neprepoznavnega spremenila tudi populacija kupcev. Nekoč so avtomobile kupovali in vozili ljubitelji avtomobilov, danes pa vsakdo in ljubiteljev je med njimi le še za vzorec. Koga danes še zanima, kako se avtomobil vede v ovinku, ko pa gredo vsi enako dobro znotraj omejitev? Tako ali tako si danes s 125 kilometri na uro na avtomobilski cesti med najhitrejšimi. Koga sploh še zanima, koliko gre in kako hitro pospešuje? Samo še število zvezdic NCAP, poraba in povezljivost.

Kaj bi to lahko pomenilo srednjeročno v našem cehu? Avtomobilski novinarji lahko spakirajo, če se jim ne bo uspelo prekvalificirati v novinarje zabavne elektronike, a je slednjih že zdaj dovolj, če že ne preveč.

A ne glede na tokratni izrazit negativizem velja: avtomobile prodajajo igrače v njem. Potrebne in nepotrebne.

Vinko Kernc