Frankfurt med Frankfurtom

Frankfurtski avtomobilski salon je, gledano geografsko, še najbližji Fordu, a je že tradicionalno tam vedno najglasnejši Daimler.

Frankfurt sploh ni tako zateženo mesto, kot slišim marsikoga. Pustimo tiste do konca oguljene o finančnem središču Evrope; je mesto, v katerem je mnogo ljudi različnih narodnosti, zato tudi različnih kultur in zato tudi povsem netipično nemško živahno. In vsesplošna toleranca je tudi nekako večja, kot si morda predstavljamo.

Avtomobilski salon je skupaj z ženevskim letos najpomembnejši te vrste v Evropi. To je medna jasno. A, kot že ničkolikokrat rečeno in zapisano, vsi saloni vse bolj in bolj izgubljajo na pomenu. Še posebej v Frankfurtu so v modi prireditve večjih ali bogatejših znamk na predvečer: Jaguar, Daimler, BMW, … Tudi če tja priletiš po zraku, bi si morda bolj želel dobrega počitka pred maratonskima dvema dnevoma, kot pa nekaj uram ‘minglanja’, a če dobiš povabilo, seveda tudi z veseljem greš. Naslednje jutro ti je, jasno, žal, četudi si bil morda priden in na spletu objavil, kar se je tam videti dalo.

Kar 219 svetovnih premier obljubljajo. Odštejte vse (kozmetične) prenove, vse, kar smo že uspeli videti, potipati ali celo peljati (denimo Talisman in podobni), vse, kar je bilo že obelodanjeno na uradni spletnih straneh, če ste pa malo žleht, pa še vse, kar so nabrali in v svet poslali paparaci. Koliko ostane?

In tako je bila novica, da se je pod odrskimi lučmi sesedel glavni Beemvejevec, razmeroma mladi Harald Krüger, še celo v najbolj uglednih medijih med najpomembnejšimi tistega dne. Zato menda res ni treba v Frankfurt, pa tudi novica kot novica vsaj mene niti malo ne zanima.

• 
• 
• 
• 
• 
• 

V ospredju so drage reči. Jaguar F-Pace, Bentley Bentayga, Audi E-tron Quattro Concept, Merceds-Benz S Cabriolet, Rolls-Royce Dawn, pa tudi, kolikor lahko preberemo med vrsticami, Alfa Romeo Giulia, za katero bo menda  treba seči preko 70 tisoč evrov globoko v žep. Med križance se s Q30 vpisuje tudi Infiniti, saj je očitno premium tega razreda zavohal tudi Nissan. Porsche in Daimler napovedujeta neposrednega tekmeca Tesli; Mercedes-Benz Concept IAA (Intelligent Aerodynamic Automobile) naj bi resničen postal že čez dve leti, Porsche Mission E pa ‘šele’ 2020. Vsekakor si bo do takrat Tesla dobro utrdil svoj položaj na trgu. Samovšečna Evropa tu zamuja, prav zanima me, koliko plačujejo stratege, ki niso zadosti zgodaj opazili nevarnosti vstopa Elona Muska v avtomobilske kroge.

• 
• 

Ostali so točka razno: Opel, Ford, Renault, … Novosti, v kolikor se vam ne zdijo že skoraj domače zaradi nenehnega bombardiranja medijev s podatki in predvsem s fotografijami, bodo jutri v prodajnih salonih. Pojutrišnjem bodo že nezanimivi.

V nedeljo pred začetkom tamkajšnjega avtomobilskega salona je bil tule pri nas en tak težak dan, pa sem malo gledal televizijska poročila. Vidim tole angelsko gospo Merklovo, iz katere govora začutim odprtost za reševanje begunskega navala in za sprejem beguncev v Evropo. Kasneje pogledam na splet, kakšne so razmere na cesti, zanimal me je predor skozi Karavanke, vidim, da zanj ni nikakršnih predvidenih zapor, krasno. V ponedeljek zjutraj ‘auf’ in za volan. Skoraj tri ure sem izgubil na meji med Avstrijo in Nemčijo, najbrž sem Merklovo res narobe razumel.

Takole, odkar so svetlobne table, pri dežju hitrost omejijo na 80 kilometrov na uro. Nekoč seveda tega ni bilo …

Potem prvi del Nemčije: dež in omejitve na 80 kilometrov na uro. Potem gneča, da več niti ni šlo. Namesto ob 12.27, kot je ob odhodu napovedovala navigacijska naprava, sem v Frankfurt prišel ob 15.48. Še dobro se spomnim nekega povratka s tega salona, v Kappi z dizelskim petvaljnikom smo v temi nizko leteli kolega Gedl, fotograf in moja malenkost. Osemsto kilometrov, pet ur in tričetrt, z dolivanjem (pit-stop) nekje pri Würzburgu. Najbrž tega ne bo nikdar več, čerpav imajo zdaj avtomobili več ‘konj’ in vsega.

In takole je na nemškem ‘autobahnu’, ko ni dežja. Nekoč tudi tega ni bilo …

No, kot rečeno, tja letos nisem odšel zaradi avtomobilskega salona, čeprav se mi je malo stožilo, ker sem tam bil vselej zadnjih 20 let, tudi tistega usodnega ‘nine-eleven’, ko smo vsi buljili poročila, namesto v mladenke ob pločevini. Avtomobilski Frankfurt namreč ni prav nič prijazen. To je bilo zapisano že tolikokrat, da najbrž vsi že dobro veste: ogromno sejmišče, ogromne hale in dooolge poti. V ogromnih halah imajo razstavljalci ogrooomno prostora, zato je tam ogrooomno avtomobilov in med njimi, tudi zaradi gneče, ne najdeš, kar iščeš. Mislim, najdeš že, a traja. Muka, resnično muka. Marsikaj je človek, ki spremlja avtomobilizem in ima rad to tematiko, pripravljen narediti, a nekje je pač treba narediti konec.

Zastave zagotovo ne visijo na pol droga, ker mene ni (bilo) tam, ampak čustva so obojestranska. Morda čez dve leti, kdo ve.

Vinko Kernc