Avtomobilski teden 46, 2017 Avtomobilski teden 46, 2017
Aprila 1965 je bilo v Ljubljani in tedanji Jugoslaviji svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Spent, kot se je glasila kratica, je navdušil in ‘ping-pong’... Avtomobilski teden 46, 2017

Prvi sneg v letošnji jeseni je bil že dolgo napovedan, a je povzročil že kar običajen kaos na slovenskih cestah, še posebej na primorski avtocesti.

Aprila 1965 je bilo v Ljubljani in tedanji Jugoslaviji svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Spent, kot se je glasila kratica, je navdušil in ‘ping-pong’ je postal igra desetletja v marsikateri šoli in še kje. Bistvo je znano: neskončno podajanje celuloidne žogice z ene strani na drugo. Točno to se dogaja že leta dolga v naši ljubljeni deželici na tisti dan, ko prvič zapade sneg. Tako je bilo tudi letos oziroma to jesen – vedno enaki igralci, enaki odgovori in izgovori, skratka ljubi ping-pong.

Že konec prejšnjega tedna je bila vremenska napoved zelo jasna: sneg do nižin in to še posebej v zahodnem delu države. Noč, ki se je z nedelje prelevila v ponedeljek, je potrdila točnost napovedi, še bolj jutro in nato dan. Vse do sredine dopoldneva se je zdelo, da je tokrat vendarle drugače, da zastojev, vsaj posebej dolgih, ni. Zmota in to velika. Vse pogosteje so se pojavljale novice, da je tam na primorski avtocesti vse narobe. Nato je nacionalni radio v eter spustil ogorčen glas: nič ne deluje, nikjer policije, kaj dela Dars, v koloni stojim že pet ur(!), mama je zamudila letalo, to je en sam velik kaos …

Kmalu je postalo jasno, da je tam nekje med Postojno in Uncem zdrsnil tovornjak s slovenskimi registrskimi tablicami zato, ker ni imel zimske opreme. Potem je šlo samo še navzdol oziroma v dolžino, kajti tovornjaki so se začeli nabirati in promet je obstal. Tako kot lani, predlani, pa še kakšnih ducat let nazaj.

Nacionalni radio oziroma točneje Val 202 ni držal križem rok. Medtem ko so tovorna vozila tja proti sredini dneva tako rekoč okupirala vsaj dve ljubljanski vozlišči proti Primorski in se nagnetla v dolge kolone, segajoče tja do Kosez na eni in začetka dolenjske avtoceste na drugi strani, so zaslišali predstavnika policije in Darsa. Prvi je rekel, da oni ne morejo zapreti ceste, ker zato niso pristojni, lahko pa ugotavljajo, ali je vozilo ustrezno opremljeno. Drugi je zatrjeval, da so začeli ukrepati že zelo zgodaj zjutraj, pravzaprav sredi noči, a kaj, ko vozniki tovornjakov očitno niso vedeli za napovedi slovenskih meteorologov. Pogovor je bil res pravi virtuozni ping-pong; mučno je bilo poslušati človeka z Darsa, tudi odgovori policista so bili precej nonšalantni, vse skupaj pa je bilo mogoče postaviti pod skupni imenovalec – mi smo naredili vse, kar smo lahko, ampak krivi so drugi in drugje …

Prvo reprizo vsega tistega, kar se dogajalo na primorski avtocesti ob prvem letošnjem oziroma prvem snegu v letošnji jeseni, je mogoče pričakovati prav kmalu. Če pa se to ne bo zgodilo, se bo zgodilo naslednjo jesen. In zgodba s cestnim kaosom se bo ponovila – kot pribito.

***

Papež je dobil v dar Lamborghini Huracan, a z njim se seveda ne bo vozil.

Že dolgo je znano, da papež Frančišek ni naklonjen prav nobenemu razkošju, tudi avtomobilskemu ne. Ko je nastopil svoj pontifikat, je tako rekoč razprodal floto podedovanih ‘papamobilov’, tako da se sedaj zvečine vozi – ko ni na kakšnem uradnem oziroma državnem obisku – v povsem običajnem modrem Fordu Focusu. Torej je bilo zelo jasno že vnaprej, kaj se bo zgodilo s podarjenim Lamborghinijem Huracanom, ki ga je dobil v dar.

Belo in deloma tudi rumeni Huracan, ki se prodaja za nekako 220 tisoč evrov – če ni dodano kaj posebnega, kar pa običajno je –, je bil na ogled v Vatikanu, vendar ne v Frančiškovi rezidenci. Očitno mu je papež namenil nekaj malega pozornosti, pač toliko, da bi ne bil nevljuden. Lamborghini bo prav kmalu naprodaj pri sloviti dražbeni hiši Sothebys, denar, ki ga bodo iztržili zanj, pa bodo namenili obnovi domov v porušenem Iraku, ženskam, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi in siljenja v prostitucijo, pa tudi dvema skupinama italijanskih državljanov, ki pomagata ljudem v osrednji Afriki. V vsakem primeru pa je povsem verjetno, da bo vatikanska blagajna kmalu bogatejša za veliko več kot 220 tisoč evrov …

***

Pred nedavnim so nemški policisti preiskali tudi pisarno najpomembnejšega delavskega predstavnika koncerna Volkswagen Bernda Osterloha.

Komaj se je teden dobro začel, že so se v pisarnah vodilnih ljudi nemškega Volkswagna (VW) v Wolfsburgu pojavili policisti. Verjetno to ni bilo prav izjemno presenečenje, kajti nemška korporacija je že dolge mesece pod povečevalnim steklom domačih preiskovalcev. Ve se, zakaj, a tokrat je bilo nekaj malega presenečenja v tem, da so preiskali tudi pisarno Bernda Osterloha, predsednika sveta delavcev v VW.

Bernd Osterloh je član nadzornega sveta koncerna in torej najmočnejši oziroma najpomembnejši predstavnik zaposlenih v tem organu. Policija pa se je odločila preiskati njegovo pisarno – tam so zasegli računalnik in dokumente –, ker sumijo, da je bil predobro plačan na način, s katerim naj bi se izognil plačilu ustreznih davkov. Pravzaprav je šlo bolj za to, da naj bi ‘napako’ v tem primeru storil delodajalec, torej koncern, kajti, tako so zatrjevali preiskovalci, Osterloh ni bil ‘predmet’ preiskave.

Ob tem so objavili tudi letno plačo delavskega predstavnika. V polnem letu je Osterloh zaslužil okoli 200 tisoč evrov, toda skupaj z bonusi se je vsota povečala na zavidljivih 750 tisoč evrov. To pa je že denar, ki je moral zanimati oblasti – tako kot številne druge reči v koncernu.

Janez Kovačič