Zimsko veselje in dejstva zimske vožnje

Seveda ne za vse. Pravzaprav večina doživlja travme, že ko pomislijo, da morajo z avtomobilom v sneg. Jaz, ki sem z drugega planeta, se pa razveselim kot otrok. Seveda sneg na ceste prinese tudi gnečo in male lokalne živčne vojne, pa tudi kakšnega voznika, ki že dolgo ni pometal po svojem podstrešju.

Izzivati na cesti nima smisla, še najmanj ko je na cesti sneg. Toda po drugi strani tudi nima smisla uporabljati avtomobil za premikanje s povprečjem ‘ena na uro’ in posledično za prekomerno kuhanje zraka nad našimi prelepimi mesti, vključno z Ljubljano, ki tako ali tako avtomobilov ne mara.

Jasno, ljudje (vozniki) se prestrašijo: sneg! In načelno je tako prav: sneg lahko tudi za 90 odstotkov zmanjša oprijem gum. To si na nek način predstavljamo vsi in mediji venomer svarijo »pozor, sneg, vozite previdno« in vsi so potem za volanom trdi. Seveda: kdo pa uči voznike voziti v snegu? Nihče. Oziroma vsak sam sebe. Kar pomeni: manj se vozite v snegu, manj imate izkušenj z njim, bolj ste leseni in bolj v breme drugim.

Nekega univerzalnega pravila na snegu, za katerega bi mi hodili stiskat roko, ni. Nekaj stvari pa drži kot pribito.

Prvi sneg je najbolj nevaren. Ker smo od lani izgubili občutek zanj.

Več boste v snegu vozili, več boste znali.

Samo premikanje vam ne bo dalo izkušnje. Postopno povečajte hitrost, z ena na dva, z dva na štiri in tako vsaj tja do 30. Kilometrov na uro.

Izzivanje vodi v prometno nesrečo. To bo razkurilo udeležence nesreče in še bolj vse za njima, ker bo nastala še večja gneča.

Polžja vožnja bo nekomu zadaj dvignila pritisk. Ne pretiravajte.

V snegu se lahko z ustreznim znanjem, a brez večjega pretiravanja vozite krepko hitreje, kot si morda mislite.

V mestu omogočite čimbolj tekoč promet. Vsaj speljujte nekaj hitreje in zeleno luč na semaforju pričakajte v prvi prestavi.

Če službe ne splužijo, ne izgubljajte živcev. Potrudite se, da ne boste vzrok za gnečo prav vi!

S slednjim v zvezi in kot bi rekel JFK: ne sprašujte, kaj bi morala ob sneženju za vas narediti država, vprašajte se, kaj lahko za varen in tekoč promet storite vi. Državo pljuvajte ob drugih priložnostih.

Ko bo vaš avtomobil prvič narahlo zaneslo, se vam bodo zatresle roke in še kaj bolj spodaj. Če ste vsaj malo motorično sposobni in če boste naprej razmišljali z glavo, boste ugotovili, da mala nihanja levo in desno niso nevarna – dokler so pod nadzorom.

Pospeševanje v osnovi ni problematično. Zelo pozorni bodite v ovinku, kjer je treba pošteno zmanjšati hitrost glede na suho cesto, pri zaviranju pa je treba močno podaljšati načrtovano razdaljo.

Če imate ABS, lahko skoraj v vsakem primeru na zavoro pritisnete do konca, a vseeno računajte s tem, da bo morda treba malo popraviti volan.

Če imate avtomobil z ročnim menjalnikom, lahko včasih veliko naredite s tem, da stisnete sklopko. S tem na pogonskih kolesih ni navora, ki zavira kolo in s tem ‘pomaga’ k zanašanju avtomobila. Posebej je to lahko koristno pri večji hitrosti na avtocesti, ko vas nepričakovano zanese.

Vse, kar piše zgoraj, velja prej preveriti na varnem. Ponoči je malo prometa, poskusite na kaki odročni cesti.

Ne rogajte se iz mularije, ki se ob sneženju preganja z avtomobili na parkiriščih, če to počno brez nevarnosti zase in za druge. S tem si nabirajo izkušnje in največja škoda je lahko kako zvito platišče. Pridružite se jim.

Očistite avtomobil, tudi zunanji ogledali. Če v njih vidite veliko avtomobilov, spredaj pa malo, za kako minuto varno ustavite.

Tudi tu velja: glede na fizikalna izhodišča bi se lahko promet zadosti varno odvijal precej hitreje, kot se. Naj vsak misli nase in na druge.

Vinko Kernc