Ženeva 2014: Sergio Marchionne Ženeva 2014: Sergio Marchionne
Verjetno jih je malo, ki zanj niti slišali niso. On je … Hja, zgodba je dolga, začenja se na Hrvaškem(!) in v Italiji, pa... Ženeva 2014: Sergio Marchionne
Alfa Romeo bo vedno italijanski: Sergio Marchionne.

Alfa Romeo bo vedno italijanski: Sergio Marchionne.

Verjetno jih je malo, ki zanj niti slišali niso. On je … Hja, zgodba je dolga, začenja se na Hrvaškem(!) in v Italiji, pa nadaljuje v Kanadi in ZDA, dokler ni postal svetovno znan poslovnež, ki je – kako bi sicer postal znan in uspešen – znal spretno krmariti v kalnem.

Nekateri, predvsem njegovi nasprotniki, trdijo, da hodi pregrobo in nekorektno po sivih conah in se prevečkrat znajde v črnih. Ne vem in tudi večina tega ne ve; če je, naj bo to delo sodišč in ne obrekovanj. Na drugi strani so tisti, ki ga spoštujejo; navsezadnje je podjetje Chrysler spravil od skorajšnjega bankrota v profitabilno znamko avtomobilov. Vsega tega najbrž ne bi počel in naredil, če ne bi bilo to povezano z njegovim glavnim poslanstvom rešiti Fiat. Ki ga rešuje tako, da ga je združil s Chryslerjem, ki ga je prej (v imenu Fiata, seveda) kupil, in spet marsikdo špekulira, da je s tem poslom naokoli prinesel Američane. Ha, kdo jih bo drug če ne Italijan.

Zanimivo pri dogajanjih okoli Fiata, o katerem populacija nadvse rada govori, je prav to, da od Marchionnejevega nastopa obrekljivci bolj ali manj molčijo; medtem ko je bil prej Fiat ves čas na tapeti s svojimi (ne)dejanji ali (slabimi) odločitvami, zdaj vsi potihem čakajo. No, čakajo tisti, ki so sicer splošen generator takšnih ali drugačnih poslovnih govoric, ki potem zvečine mečejo slabo luč na neko podjetje.

O Fiatu torej zadnje čase bolj ali manj le korektne poslovne novice.

Na salonu v Ženevi je imel Sergio, ki ga sicer v javnosti spremlja več tistih mrko gledajočih in negovorečih (samo roke stegujočih) mož v dolgočasnih oblekah preko v fitnesu nabildanih mišic, tiskovno konferenco. Čeprav je bila večina novinarjev mednarodenga slovesa, ga pravzaprav nihče ni znal dobro vprašati nekaj takšnega, kar bi v tistem hipu obrnilo avtomobilski medijski svet. Pa ne želim tu okrcati novinarjev – trenutek je pač takšen, da nekaterih stvari Marchionne ne more razkriti in pri tem tudi ostane.

  • 1VK_6277
  • 1VK_6278
  • 1VK_6280
  • 1VK_6282
  • 1VK_6283
  • 1VK_6291
  • 1VK_6292
  • 1VK_6294
  • 1VK_6295
  • 1VK_6298
  • 1VK_6299
  • 1VK_6300
  • 1VK_6301
  • 1VK_6302
  • 1VK_6307
  • 1VK_6308
  • 1VK_6310
  • 1VK_6313
  • 1VK_6314
  • 1VK_6315
  • 1VK_6316
  • 1VK_6317
  • 1VK_6319
  • 1VK_6321
  • 1VK_6322
  • 1VK_6324
  • 1VK_6329
  • 1VK_6330
  • 1VK_6331
  • 1VK_6335
  • 1VK_6336
  • 1VK_6337
  • 1VK_6339
  • 1VK_6340
  • 1VK_6341
  • 1VK_6347
  • 1VK_6348
  • 1VK_6349
  • 1VK_6350
  • 1VK_6351
  • 1VK_6354
  • 1VK_6356
  • 1VK_6359
  • 1VK_6360
  • 1VK_6367
  • 1VK_6368
  • 1VK_6369
  • 1VK_6370
  • 1VK_6372
  • 1VK_6373
  • 1VK_6382
  • 1VK_6384
  • 1VK_6385
  • 1VK_6388
  • 1VK_6389
  • 1VK_6392
  • 1VK_6396
  • 1VK_6397

Kakšen je Marchionne do svojih podrejenih, ne vemo (samo šušlja se, kot vedno), ne vemo tudi, kakšen je zasebno. Vem pa, kakšen je na tiskovnih konferencah. V dvorano ‘infiltrira’ nekaj svojih ljudi (ki jih tekom intervjuja tudi pokliče, predstavi in po čem vpraša) in na vprašanja rad odgovarja. Redkokdaj je redkobeseden kot Kimi Räikkönen, prav tako redko raztegne odgovor v samogovor.

Nekaj brez dvoma drži: Marchionne je videti izjemno inteligenten in prav toliko duhovit ter prepričljiv. Če ne gori voda, ima vselej hudomušne oči in ne redko tudi usta oziroma besede, ki pridejo iz njih. Rad se pošali iz ljudi, a vedno tako, da s svojo šalo nikogar ne užali; pošali se tudi na račun vprašanja ali novinarja, ki je vprašanje zastavil, a nikdar žaljivo, tako, da bi bilo sprašujočemu lahko nerodno; pogosto začen pogovor šaljivo, a se hitro zresni; ne mlati prazne slame in ne kotali velikih buč –  ali reče, da o tem (še) ne more govoriti ali pa odgovori (kolikor se da) kratko in razumljivo. Hodi precej po robu, po sivi coni, kot v poslu. Govori lepo ameriško angleščino, z bogatim izrazoslovjem in brez ponavljanj ter mašil, če mu tega (naprimer zaradi ponavljajočih vprašanj novinarjev) ni treba. Odgovori zbrano, kratko, jedrnato, a obenem tudi nekoliko sočno, da nenehno vzdržuje svojo raven hudomušnosti in humornosti v dvorani.

Izmed zastavljenih mu vprašanj se je počutil – vsaj na videz – prav prijetno in udobno ob vprašanju o znamki Alfa Romeo. Govorice o prodaji te znamke (koncernu VAG) so bile tako močne, da ga bomo novinarji to najbrž spraševali, vse dokler bo na čelu tega podjetja. A je znova zatrdil, da dokler bo on na tem položaju, bodo avtomobili Alfa Romeo nastajali v Italiji. V svojem malo daljšem odgovoru je poudarjal svoje prepričanje, da mora biti Alfa italijanska zaradi tradicije, priznal pa je tudi, da so v preteklosti od nakupa te znamke pri Fiatu naredili precej napak, ki jih ne bodo več ponovili. Med vrsticami se je slišalo, da ima Alfo tudi osebno rad in da ji bo poskusil najti najboljšo možno umestitev znotraj podjetja, da bo lahko znova zaživela. Kaže, da malega kabrioletka iz sodelovanja z Mazdo (še?) ne bo, čeravno sodelovanja niso prekinili, zagotovo pa bosta Alfa Romeo in Jeep poskusila izkoristiti sinergije na globalnem področju. Trdi, da imata ti znamki zelo velik mednaroden potencial, ki ga kaže izkoristiti. Oznanil je, da bodo Jeepe izdelovali tudi v Braziliji in da bo Ferrari vedno ostal jasno odmaknjen od drugih manj žlahtnih znamk.

Sergio Marchionne daje občutek, da bi bilo z njim prijetno kramljati ob kapučinu, a ima seveda prav on eno najtežjih nalog znotraj avtomobilske industrije ta hip. Zdaj ko je Chrysler njihov in poslovno zdrav, bo treba na novo oživiti celotno italijansko avtomobilsko industrijo. Tekmeci, prav vsi, so med tem naredili nekaj korakov naprej.

Vinko Kernc

Foto: VK