
Formentor kot priključni hibrid zahteva nekaj discipline in premišljenosti.
Premislek
Priključni hibridi (PHEV) so med električno gnanimi avtomobili in hibridi. Slednji so tržni prvaki – pri nas in na evropskih trgih, sledijo jim ‘električarji’, priključni hibridi občutno zaostajajo. Ko so bile – kjer so bile – na voljo še državne subvencije, je bilo nekoliko drugače. Sedaj jih (skoraj) nikjer ni, kar pomeni, da so (običajno) dražji od primerljivih (po moči) bencinskih ali dizelskih konkurentov, pa morda nekaj cenejši od električnih avtomobilov. Ampak kljub temu je skoraj ni tovarne, ki bi naredila križ čeznje. Velja tudi za špansko Cupro, tudi za Formentor.
***
Formentor, prva Cupra, ki se je rodila v naročju španskega Seata, v priključnohibridni varianti nagovarja predvsem tiste, ki imajo bolj ali manj jasno izdelan in predvsem stalen vozniško-kilometrski ritem. Ve se, kaj to pomeni: dnevne razdalje, ki ne presegajo od 80 do 100 kilometrov na bolj ali manj enakih relacijah. Avto oziroma njegov pogon se vedno začne v električni varianti, nato samodejno preide v hibridni način. Če si zmeren in pazljiv, je mogoče zgolj na elektriko prevoziti skoraj 100 kilometrov, kar je precej blizu tistemu, kar napoveduje tovarna. Seveda je to še veliko bolj dosegljivo, če je delež avtocestne vožnje skromen. Če se voziš zgolj na bencin – ker/ko je baterija prazna –, se poraba v povprečju zlahka približa sedmim litrom ali čez, medtem ko je v hibridnem načinu v povprečju od 3,5 do 4,5 litra. To pa so že parametri, ki imajo svojo težo pri odločanju za ali proti. Seveda obstaja še pomembna ‘malenkost’: polnjenje baterije ob primernem času (cena elektrike), kar pa ob upoštevanju dejstva, da so kapacitete pri priključnih hibridih bistveno manjše in polnjenje zato krajše kot pri električno gnanih avtih, ni misija nemogočega. Vse to seveda zahteva kar nekaj discipline, in sicer dosledno polnjenje baterije, vožnjo, ki je v vseh pogledih bolj ali manj enakomerna (pospeševanje, zaviranje ipd.), pa čeprav gre ta Formentor tudi pri višjih hitrostih (recimo čez 150 ali 160 km/h) še vedno tudi na elektriko! In še odgovor na morebitno vprašanje – zakaj PHEV skoraj nikjer niso deležni državnih subvencij? Ugotovljeno je bilo, da so kupci ‘pobrali’ subvencijo, a se na elektriko niso vozili (ali pa zelo malo), kar seveda ni bilo v prid njihovi okoljski prijaznosti.
Pred odločitvijo za ali proti je v ospredju seveda cena ali povedano bolj natančno – koliko je priključni hibrid dražji do približno primerljive bencinske izvedenke? Kot že zapisano, Formentor v izvedbi VZ nima dizelske variante. Upoštevaje moč je v tem primeru najbližje bencinska različica, ki zmore 195 kW/265 ‘konj’, kar je malenkostna razlika v primerjavi s priključnim hibridom (200 kW/272 ‘konj’). Čeprav smo (kot vedno) zapisali redne cene, naj tokrat za primerjavo uporabimo akcijske cene, saj ni razloga, da bi plačal več kot je treba. Obe izvedenke sta deležni t.i. bonusa performance v višini 6.000 evrov, priključni hibrid pa še posebne subvencije Cupra Eko 2.500 evrov, kar je posebna spodbuda tovarne oziroma njenega zastopnika. V tem primeru je PHEV dražji za nekako 2.000 evrov. To pa je že številka oziroma razlika, ki tehtnico precej nagiba v stran priključnega hibrida.
Sicer pa pred nedavnim rahlo prenovljeni Formentor streže z marsičem, kar ugaja. Zanimiva je oblika, klinasta in z ostrimi karoserijskimi robovi, drugačna, opazna. Prostornost sedenja zadaj je solidna, ni pa izjemna, kar pa velja tudi za prtljažnik, ki, žal, nima dvojnega dna. Zanimivo je, da ob štirih voznih načinih ponuja tudi tedaj, ko se pelješ na elektriko, skoraj grmeči zvok bencinskega motorja – seveda zgolj v notranjosti … Branje prometnih znakov je načeloma precej netočno, pri Formentorju pa kar presenetljivo natančno. Ker je v pomoč elektrika, je avto odziven, hiter, prepričljiv. Dopadljivi so različni oblikovalski dodatki v barvi bakra, še bolj prednja školjkasta sedeža, ki pa sta na seznamu doplačilne opreme. Nazaj vidiš slabo, ampak to je kronična bolezen sodobnih avtomobilov.
***
Odločitev za priključni hibrid zahteva temeljit premislek in nekaj računanja. In ko je v domači garaži, se je treba voziti na elektriko – da se račun izide. Tudi pri Formentorju.
Janez Kovačič
***
Hvalimo
+ oblika
+ kakovost izdelave
+ prednja sedeža (žal za doplačilo)
+ delovanje nekaterih asistenčnih sistemov
Grajamo
– ni dvojnega prtljažnega dna
– dokaj skromen volumen prtljažnika
– slaba preglednost nazaj
Na kratko
Cuprin Formentor v priključno-hibridni izvedbi (PHEV) aktualizira dilemo, ki jo prinaša oziroma povzroča električni pogon. Ne glede na to pa ta Cupra dokazuje, kako pomembna je karoserijska in siceršnja čednost avtomobila.
Cene
Cupra Formentor VZ 2.0 TSI 195 kW: 48.667 evrov
Cupra Formentor VZ 1.5 e-Hybrid 200 kW: 53.157 evrov
Testni Cupra Formentor VZ 1.5 e-Hybrid 200 kW: 61.569 evrov
(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)
Tehnični podatki
Karoserija: cestni terenec, 5 vrat, 5 sedežev
Motor: 4-valjni – turbobencinski, 1.498 cm3 – največji navor 250 Nm pri 1.500-4.000/min – največja moč 130 kW (177 ‘konj’) pri 5.550-6.000/min – priključno-hibridna tehnologija – elektromotor največji navor 330 Nm, največja moč 85 kW (116 ‘konj’) – sistem – največji navor 400 Nm, največja moč 200 kW (272 ‘konj’) – kapaciteta baterije 25,8 kWh
Pogon: dvosklopčni menjalnik DSG (6) – pogon na prednji kolesi – gume 245/40 R 19 W Bridgestone Turanza T005
Mere: dolžina 4.451 mm – širina 1.839 mm – višina 1.5370 mm – medosna razdalja
2.680 mm – najmanjša razdalja od tal ni podatka – rajdni krog 11,0 m – notranja širina
spredaj: ni podatka, zadaj: ni podatka – prtljažnik 345/ni podatka l – posoda za gorivo 40 l
Mase: vozilo 1.742 kg – nosilnost 535 kg – nosilnost strehe ni podatka
Zmogljivosti: največja hitrost 220 km/h – pospešek 0-100 km/h 5,3 s – poraba normno 5,4-6,1 l/100 km, test 6,9 l/100 km – izpust CO2 10-13 g/km – doseg – električni normno 119 km, skupni normno 830-760 km, test 105 km
Foto: JK


























