Peugeot 208 1.2 VTi 82 Urban Soul

Peugeot 208: več kot le (eno)generacijski preskok z modela 207.

Od idealizma v realizem

Cenik Dvestoosmic je na levi strani privlačen idealizem: lepa izbira motorjev, XY se zdi trendovski in GTi je tisti, ki bi ga imel vsak smrkavec od 16 do 60 let.

Desna stran je kruti realizem in večini pusti le do različice 1.2 VTi.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Pa imamo znova tipične francoske avtomobile: mehke. Se še spomnite? No, prav tale 208 je tudi takšen: sedeža sta izjemno mehka in čeprav imata bočni opori, ki vlivata upanje po športnem sedenju, od tega ne bo nič, saj sta opori mehki. Nekje naprej v tem zapisu boste zasledili tudi to, da je mehko tudi podvozje, ki se v ovinkih kar precej nagiba.

A lepo po vrsti. P 208 je oblikovno svež in privlačen, kot Peugeoti tega razreda niso bili že vsaj sedem let, povrh pa vzbuja tudi vtis kakovosti zasnove in izdelave. Slednje je še bolj izrazito v notranjosti, kjer smo še bolj občutljivi na otip in videz, saj gre navsezadnje za življenjsko okolje; v njem prebijemo dosti več časa kot pa sedeč na pločniku pred avtomobilom in gledoč vanj.

Položaj merilnikov in volanskega obroča ter slednjega (majhen) premer bo še dolgo buril duhove, a se tu odločno postavljam vprid takšni rešitvi. Ergonomsko ji ni moč prav nič očitati in tu zgodbo zaključujem. O okusih posameznikov je nemogoče razpravljati z nekim splošnim zaključkom. Levo od omenjenega sklopa je pri 208 večji zaslon, ki je med drugim v zgodovino odpeljal dolgo značilno desno zavolansko komandno ročico avdio sistema. Zdaj so gumbi na volanskem obroču, a med njimi sta osvetljena le dva. Nespremenjena ostaja le leva zavolanska ročica za tempomat in omejevalnik hitrosti.

Ta infotainment, kot se mu zdaj reče, ima dobre menije, čeprav tudi s kako slabostjo: pogled se namreč po nekaj trenutkih sam vrne stran od izbranega. Ker so okusi različni, programske vrstice pa ne prav drage, bi bilo to zlahka nastavljivo po osebnem okusu. Toda bolj kot to moti slaba odzivnost ekrana na dotik: slika se raje pomakne gor oziroma dol kot pa da izbere »tipko«, ki jo želi prst vklopiti. Tudi odzivnost sistema na dotik je nenavadna, vse skupaj pa zagotovo na koncu ne vpliva na varnost v prometu.

Dober, bogat je tudi informacijski sistem med merilnikoma, ki lahko posreduje podatke o navigaciji, avdio sistemu in (dvojnem) potovalnem računalniku, a imam tudi tu pripombo, da se lahko med naštetimi pomikam le v eni smeri. So pa, vsaj v testnem 208, notranjost popestrili čedna bakrena barva (ročke za zapiranje vrat) in rjavi dekorativni vložki na tkanini sedežev. Zgleda vredna je tudi možnost delovanja samodejnosti klimatske naprave v treh jakostih, kar pokrije večino okusov.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Manj zgledno je dejstvo, da sovoznik nima ročaja nad vrati (o nagibanju v ovinkih malo kasneje), še manj veseli pa bodo potniki na zadnji klopi, ki sta jim na voljo le dva predala (po eden v vratih) in dve mesti za pločevinke med prednjima sedežema, ki pa ju morda »prevzameta« prednja potnika po zakonu močnejšega. Za zadnjo klop ni posebne osvetlitve (v celotni kabini je ena sama lučka in še ta spredaj zgoraj), ni žepov na hrbtih sedežev, ni 12-voltne vtičnice, pa še kaj bi se našlo. In ko smo ravno pri zadnji klopi: za povečanje prtljažnika služi tretjinsko zlaganje naslonjala klopi, sedalnega dela pa ne, kar v praksi pomeni, da je med osnovnim in povečanim prtljažnikom neugodna stopnica in da je nova površina neugodno nagnjena.

Se bojite motorja z le 1,2 litra prostornine in z le tremi valji? Okej, če imate dobro uho, boste zaznali nekoliko drugačen zvok, sicer pa z zmogljivostmi sploh ne razočara. Do okoli 100 kilometrov je kar poskočen že z malo plina (a je tudi res, da se z veliko plina ne zgodi dosti več), nad to hitrostjo pa mu seveda hitro zmanjka zaloge moči. Tudi vrtenju se ne upira in brez zaznavnih težav doseže prekinjevalnik globoko v rdečem polju (6.500), je pa ta prekinjevalnik stare šole – zelo grob. Ne glede na hitrost vrtenja je njegov tek miren, brez tresljajev in tih, je pa tudi dovolj prožen, da (v mestu) ni potrebno pogosto pretikanje v prvo prestavo.

Ima le eno večjo slabost: pri vsakokratnem popuščanju sklopke se vede neprijazno, kar je še najbolj moteče pri speljevanju. Če bo kdo ugotovil, da niti v eni točki ta motor ni športen, to ni slabost ampak morda le napačna izbira. Če pa le izberete napačno, boste kaznovani: da bi iz njega iztisnili kaj več, bo treba pošteno tiščati, kar bo dvignilo notranji trušč in porabo. Vseeno pa je denimo za vzdrževanje avtocestnega ritma, za katerega še nisi postavljen pred strelski vod (160 kilometrov na uro), zadovoljen s povprečjem 9,5 litra na 100 kilometrov.

Takole ob malce živahnejši vožnji bo tudi menjalnik pokazal nekaj slabosti; načelno pri njem ni nič zelo narobe, se pa da na njem še precej narediti ko gre za pretikanje in to ne le pri športnejših zahtevah. Takole še vedno živahno gledano je volan zelo komunikativen, lega na cesti pa zelo dobra, zanesljiva in predvidljiva, a s pripombo, ki jo že poznate – da se v ovinkih karoserija precej nagiba.

Takole smo v rahlo športnem ritmu pripeljali do cilja. In ugotovili, da je tudi realizem v obliki 208 čisto spodobna reč, ki v osnovi ne načenja živcev. Brez dvoma bo 208 nekoč v zgodovini zapisan bolj uspešno kot njegov predhodnik. (VK)

Odčitki in meritve

Poraba in trušč (5. prestava)

60 km/h: 3,2 l/100 km – 87 dB

100 km/h: 5,0 l/100 km – 88 dB

130 km/h: 7,4 l/100 km – 90 dB

160 km/h: 9,4 l/100 km – 95 dB

Testni krog: 8,3 l/100 km

Pohvale

+ videz zunanjosti in notranjosti

+ vtis kakovosti v notranjosti

+ položaj volanskega obroča in merilnikov

+ bogat info sistem

+ meniji infotainmenta

+ motorni značaj

+ klimatska naprava

Graje

– motor pri speljevanju

– premehki bočni sedežni opori

– nekatere funkcije infotainmenta

– enosmeren info sistem

– samo dve volanski tipki osvetljeni

– skopa notranja osvetlitev

– pretikanje menjalnika

– pokrovček za gorivo samo s ključem

– sovoznik nima ročaja na stropu

– slaba oprema za potnike na zadnji klopi

– oblika povečanega prtljažnika

Na kratko

Gledano povsem brez čustev, se pravi objektivno, je napredek med 207 in 208 izjemen. Od videza do materialov in ergonomije. Drugi najšibkejši bencinski motor je tudi opravičil vlogo dobre izbire za povprečnega uporabnika, je pa na celoti še vedno kar nekaj področij, kjer lahko pri Peugeotu naredijo nekaj izboljšav – morda že pri prvi prenovi.

Cene

Peugeot 208 5V 1.2 VTi 82: 11.173 evrov

Peugeot 208 5V 1.2 VTi 82 Urban Soul: ni (več) v ceniku

Testni Peugeot 208 5V 1.2 VTi 82 Urban Soul: ni (več) v ceniku

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 3-valjni – gibna prostornina 1.199 cm³ – največji navor 118 Nm pri 2.750/min – največja moč 60 kW (82 KM) pri 6.000/min

Pogon: ročni menjalnik (5) – pogon spredaj

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki – volan z zobato letvijo, električen servo

Mere: dolžina 3.962 mm – širina 1.739 mm – višina 1.460 mm – medosna razdalja 2.538 mm – najmanjša razdalja od tal ni podatka – rajdni krog 11,2 m – notranja širina spredaj 1.360 mm, zadaj 1.335 mm – prtljažnik 285/1.076 l – posoda za gorivo 50 l

Mase: vozilo 975 kg – dovoljena skupna obremenitev 552 kg – dovoljena obremenitev strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 175 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,2 s – poraba (kombiniran cikel) 4,5 l/100 km – izpust CO₂ 104 g/km

Foto: VK