Opel Astra: na slovenskem trgu

Opel Astra: francoska platforma, britansko-nemški videz in možnost dvobarvne karoserije.

Prvič v 85-letni zgodovini Oplov tega razreda in prvič v 31-letni zgodovini Astre se je zgodilo, da novi avtomobil ni več zgrajen za Oplovi platformi. To je Astra L, sedma generacija Opla s tem imenom, ki je že naprodaj na našem trgu. Pripraviti bo treba vsaj 21.490 evrov.

Platforma je, kot je že nekaj časa znano, PSA EMP2, se pravi tista, ki je nastala kot osnova za Citroëne in Peugeote te velikosti, dvojka pa pomeni, da gre za drugo generacijo, namenjeno tudi alternativnim pogonom. Medtem je PSA kupil Opel, se nato združil z italijanskim FCA in tako je to zdaj platforma koncerna Stellantis.

Platforma danes ne pomeni več le nosilnega dela avtomobila, temveč tudi podvozje, pogone, asistenčne sisteme, tehniko v notranjosti in še kaj. Izhajajoč iz tega bi lahko rekli, da je Astra zdaj francoski avtomobil, a ni čisto tako. Danes je vse drugače in znatno več kupcev bolj kot tehnika zanimajo videz zunanjosti in notranjosti ter, kako bogokletno, notranje ”igrače”.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Pri Oplu so že dokazali, da znajo njihovi tehniki manevrski prostor platforme dobro izkoristiti, Britanec Mark Adams, že dve desetletji vodja oblikovanja pri Oplu, pa je tudi garancija za dobro (oblikovno) prepoznavnost Oplov.

Danes večino všečnosti avtomobila opravi njegov prednji del. Tudi na Astri je zdaj tam Opel Vizor, vizirju podobna motorna maska v svetleči črni barvi, ki je ni moč zgrešiti. Zdaj že tradicionalni žarometi Intelli-Lux, ki so oblikovna evolucija prejšnjih, so prvič na Astri lahko tudi matrični – takrat ima vsak žaromet po 84 svetlečih elementov (LED), ki so seveda elektronsko nadzirani, da se prilagajajo razmeram na cesti.

Nova Astra je v primerjavi s prejšnjo v dolžino zrasla le za štiri milimetre, pri tem pa je za dobrih 5 centimetrov širša in za dobre štiri nižja. Tako meri 4,37 metra v dolžino, 1,86 metra v širino in 1,44 v višino. Kombijevska Sports Tourer ima enake mere, le daljša je – meri namreč 4,64 metra. Prtljažnik meri v osnovi 422-1.339 litrov, s hibridnim pogonom pa nekaj manj (352-1.268). Sports Tourer ima prtljažnik velik od 597-1.634 litrov, hibridni pa 516-1.553 litrov.

Notranjost je v primerjavi s prejšnjo generacijo neprepoznavna. Zasluga gre v največji meri digitalni armaturni plošči Pure Panel, kjer dve tretjini širine zavzema par 10-palčnih zaslonov in njun okvir. Jasno, tudi tam je vse novo, torej merilniki in infozabavni sistem z novim vmesnikom, z novo grafiko, z novimi meniji in še s čim. K sreči je klimatski del ločen in nadzorovan z mehanskimi gumbi, takšni so tudi na vratih, sicer pa jih ni več prav dosti.

Sedeža imata ergonomski certifikat AGR in sta, med drugim, lahko tudi zračena in z masažno funkcijo. Na voljo so še projicirni zaslon (HUD), 360-stopinsjki nadzor nad okolico in seveda kup asistenčnih sistemov, od katerih je 7 serijskih, najdražji paket pa vsebuje skupek sistemov Intelli-Drive 1.0 za delno samovoznost. Na voljo bo možnost posodobitev preko oblaka, z aplikacijo myOpel pa bo moč, med drugim, na daljavo vnesti cilj za navigacijo, naročiti se na servis ter nastaviti časovnik za klimatsko napravo in polnjenje (PHEV).

V nasprotju z večino proizvajalcev, ki pošteno krčijo pogonsko ponudbo, ima nova Astra še vedno pestro izbiro, začenši z 1,2-litrskim turbobencinskim 3-valjnikom, ki zmore 81 ali 96 kilovatov. Turbodizel je en sam – 1,5-litrski 4-valjnik z močjo 96 kilovatov. Menjalnik je ročni (6), pri 96-kilovatnih motorjih pa za doplačilo samodejni (8).

V roku enega leta bo imela Astra tudi pester izbor elektrificiranih pogonov. Električna različica pride zadnja (prihodnje leto), še letos bodo ponudili zmogljivejši priključni hibrid (360 Nm, 165 kW), šibkejši pa je že naprodaj. Ta zmore 360 Njutonmetrov in 133 kilovatov, pri tem pa ima 1,6-litrski bencinski motor 110, elektromotor pa 81,2 kilovata. Menjalnik je tu seveda zgolj samodejni (8), vse Astre pa so gnane spredaj.

Ob štirih osnovnih paketih opreme in dveh karoserijah je seveda pester tudi cenik. Vsaka od karoserij je na voljo z vsemi naštetimi pogoni in ker vse opremske kombinacije niso možne, je v ceniku 42 osnovnih različic. Za ceno iz uvoda kupec odpelje 1.2 Turbo 81 kW Edition, a morda velja spomniti, da je osnovna cena v tem primeru, če se kupec odloči za njihovo financiranje, 18.950 evrov.

Natanko 900 evrov je treba dodati za 96-kilovatni bencinski motor in še dva tisočaka, da ta dobi samodejni menjalnik. Najcenejši dizel stane 24.890 evrov, najcenejši hibrid (PHEV 133 kW Edition) pa 33.890 evrov. Najdražji ta hip je Sports Tourer PHEV 165 kW (41.490 €); kombijevska karoserija je najmanj tisoč evrov dražja, odvisno pa od pogonske in opremske izbire.◄

Foto: VK