Minulih 10 let

V pravem trenutku se je interesnim skupinam vse ravno prav seštelo, da so avtomobilska podjetja odločno preklopila na razvoj in izdelavo električnih avtomobilov.

Po 21 letih dela pri reviji Avto magazin se je zdelo edino smiselno ostati v branži. Na današnji dan mineva natanko 10 let od tega trenutka.

***

Z astronomskega zornega kota je 10 let zgolj nezaznaven trenutek, za človeka pa je to kakih 12 odstotkov njegovega življenja. Za avtomobilsko industrijo? Najbrž se ji toliko, kot v zadnjih 10 letih, še ni pripetilo. Pred tem je šlo za bolj ali maj živahno evolucijo, zvečine ni bilo težko predvideti, kaj se bo dogajalo v nekaj naslednjih letih.

S tehničnega zornega kota so za novodobno dogajanje usodni trije momenti; prvič, intenzivno uvajanje novih norm za izpuste avtomobilov; drugič, vstop elektronike za nadzor delovanja avtomobila in njegovih podsistemov; in tretjič, preskusna trčenja.

Če k temu prištejemo dotlej še najbrž nikomur prestavljivo strmo naraščanje zanimanja kupcev za cestne terence, se je avtomobil v zadnjem desetletju spremenil kot še nikoli dotlej. Zdaj imamo pasivno izjemno varne, med vožnjo brezogljične, predvsem pa izjemno težke električno gnane avtomobile z elektronsko nadziranimi sistemi, ki ravno toliko kot pomagajo, tudi … nagajajo. Saj se spomnite: oranžna lučka. V zadnjem času ni več (le) ta lučka, pač pa (prepogosta) sporočila o nedelovanju katerega od (dragih) sistemov. In ne smemo pozabiti: ti avtomobili se nesramno dražijo. Tudi kar tako, ne le z menjavo modela, ki naj bi bil (tako ali drugače) še boljši.

Če pogledamo avtomobilsko industrijo nekoliko širše, je nova rdeča nit, da ni več stalnic. Nastajajo nove znamke, ki so ali pa bodo v kratkem skozi avtomobilsko elektrifikacijo dodobra zamajale stare, uveljavljene znamke. Za menjave v vodstvu znamk se zdi, kot da so na mesečnem redu, pri tem pa se dodobra zatrese tudi struktura zaposlenih vse bolj globoko. Če spremljate slovenski avtomobilski trg, ste zagotovo opazili, da so se spremenila skoraj vsa lastništva naših uvoznikov ter s tem v veliki meri tudi njihov vodilni kader.

Avtomobilska elektrifikacija je nekoč večno vprašanje ‘bencin ali dizel?’ menda dokončno zamenjala z vprašanjem ‘zakaj ali zakaj ne elektrika?’ in vsaj v razvitem svetu pognala velikanski mlin proizvajalcev (avtomobili, elektronika, pogonske baterije, …), startupov (avtomobilska podjetja, ‘mobilnost’ oziroma kako se voziti s tujim avtomobilom, avtonomna vožnja, …), bolj ali manj resnih raziskav (vpliv na okolje, spreminjanje navad kupcev avtomobilov, …) in celo posameznikov, ki iz avtomobilske elektrifikacije ustvarjajo novo religijo.

Nič več ni tako, kot je bilo. Tudi – ali še posebej – za (avtomobilske) novinarje ne.

Lani septembra je minilo natanko 30 let od mojega prvega avtomobilskega testa. To je bil Citroën AX 4×4, koliko jih je sledilo, (še) ne vem. A nič ni izgubljeno, na nekaj lokacijah mi je uspelo najti vse zapiske o (vseh) testnih avtomobilih. Nekdo mora sesti, (pre)listati in (pre)šteti. Morda se celo izkaže, da sem od vseh slovenskih novinarjev vseh časov napisal in objavil največ avtomobilskih testov. A tudi če je to res, ne bo premaknilo nobene gore, morda pa kakega založnika zamika zgodba o tem.

V obilici dela in aktivnosti se na 10-letnico nisem spomnil sam. Zahvala gre bralcu Jerneju, ki je očitno eden vse bolj redkih pravih avtomobilskih zanesenjakov. Tudi za iskanje zapiskov nisem zaslužen sam; tega sem se lotil v strahu, da ne bom imel kaj dosti povedati fantom Atmosfercem, ki so me povabili na pogovor, a se je izkazalo, da smo se teh zapiskov lahko lotili le na silo, ker nam tem sploh ni zmanjkalo. S Sašo in Cirilom smo se (predvsem pred in po pogovoru) nasmejali do solz.

***

Takole v grobem, a vseeno v veliki sliki pestro avtomobilsko desetletje. Veliko zanimivega, a precej tudi neprijetnega – tako ali drugače.

Vinko Kernc

Foto: TK, VK