Mini JCW Countryman

Zelo na robu

Mini, Mini, Mini. Najprej čudovita ideja in izvedba, nato desetletja kasneje krasna reinkarnacija.

Tudi z različicami, ki »hodijo« zelo po robu.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Najprej Countryman, najmanj Mini od vseh; že osnovnemu vsakokrat težko rečem »mini«, saj v dolžino meri že tri metre in tričetr, medtem ko je originalni meril le dobre tri metre. Ampak okej, avtomobili so od leta 1959 zrasli. Zdaj pa Countryman: z Minijevim obrazom, no, tudi sicer oblikovno prepoznaven kot Mini, a vseeno drugačen, predvsem pa dolg že kar dobre 4,1 metra.

Njegovo poslanstvo je razumljivo – imeti Mini je frajersko, a to pomeni tudi biti prostorsko in uporabniško omejen. Zato naj bo Countryman. Ne le, da je prostornejši in prilagodljivejši v kabini, je tudi malce terenski, še posebej če je vsekolesno gnan. Tako se človek nekoliko odreče originalnosti in njeni prikupnosti, zato pa na drugi strani pridobi vse našteto.

Potem JCW. John Cooper Works. Za ostre »pričeske« originalnih Minijev je skrbel legendarni John Cooper in ker jabolko ne pade daleč od hruške, se je novodobnih Minijev lotil njegov sin Michael Cooper. Ustanovil je podjetje JCW in najprej leta 2000 predstavil frizuro s 94 kilovati (126 »konj«), ki je postopoma narasla do današnjih 160 kilovatov na 1,6-litrkem turbo stroju. Huda reč!

Zdaj pa sestavite karoserijo Countrymana, neke vrste športnega terenca, in motor JCW, tipičen dirkaški stroj, dodajte pa še ALL4, torej štirikolesni pogon. Dirkaški manjši SUV. Če ga ne bi videli, bi na podlagi tega pomislili, da gre za otroško različico Lamborghinija LM002. Ne veš natanko, ali bi šel z njim lovit medvede, ali se preganjat na Grobnik.

Mini, še posebej pa kot JCW, je vselej avtomobil, ki vzbudi številna čustva, pa ni treba, da si ljubitelj Issigonisovega Minija, Beemveja, novodobnega Minija ali česa podobnega. Je preprosto prikupen, sploh znotraj, z elementi, ki jih avtomobilska industrija že desetletja ne uporablja več. Naprimer stikala, frajerska, a nerodna za upravljanje, pa ogromen sredinski merilnik, s katerega med vožnjo tako ali tako ne zmoreš prebrati hitrosti, pa te vseeno vse skupaj privlači.

Pri Beemveju so se resnično potrudili, da ostane Mini človeku za dolgo v spominu. Večina teh trikov je vsaj neškodljivih, nekatere rešitve so tudi stvar okusa, tu in tam pa kaj tudi zmoti. Vratne kljuke, denimo, je treba stisniti, da odpro vrata. In znajo nerodnega pri tem tudi narahlo uščipniti. Potem ko sedeš vanj, se ti zdi, da je nekaj narobe s streho, a je samo pomaknjena tako daleč naprej. Pač ni (Citroënov) Visiospace in nič hudega zato. Si pa voznik lahko prek bočne šipe pomakne samo temu namenjen senčnik. Ali pa si nastavi enega od 12(!) odtenkov ambientalne osvetlitve, posebej pa še jakost te osvetlitve. Ja, barve, barve. Tisti ogromen merilnik hitrosti, tradicionalno na sredini armaturne plošče, ki je pravzaprav bolj osrednji zaslon kot merilnik hitrosti, je tudi pojava svoje vrste. V mnogočem spominja na Beemvejeve (z logiko in upravljanjem menijev), je pa hkrati tudi zelo drugačen. Že to, da je brskanje po avdio datotekah na ključku USB zamudno, da so zunanja temperatura in vsi podatki o prevoženih kilometrih del nabora podatkov potovalnega računanika (prostora je pa dovolj za ločen prikaz!) in da podatek o času (ura) ni na voljo pri vsaki nastavitvi zaslona, ni ravno Beemvejeva odlika. Od vsega pa si boste, če bo kdaj vaš, tu najbolj zapomnili (spet) barve, ki se menjajo glede na izbrano stran zaslona; če naprimer izberete potovalni računalnik, je zaslon vijoličen.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Sedeži, če ne bi bilo odeti v čvrsto črno usnje z rdečimi šivi, ne bi vlivali nekega zaupanja, so pa udobni, a tudi bočno premalo oprijemljivi. Tudi položaj za volanom je dober, a ne prav posebej športen, in prestavna ročica se zdi postavljena preveč nazaj. Je pa tam spodaj Beemvejeva stopalka plina, tista odlična, vpeta spodaj.

Najbolj dojemljiva praktična razlika med Minijem in Countrymanom pa je v zadnjem delu. Tu je zadnja klop tretjinsko vzdolžno pomična, njena naslonjala so nastavljiva (naklon) v 11 stopnjah (od tega so za sedenje uporabne le tri, preostale pa zaustavijo naslonjalo, ko je že nagnjeno naprej – pri tem se zdi, da je to namenjeno bolj praktični obliki prtljažnega prostora), precej velik prtljažnik je oblazinjen s čednim in nedrsečim umetnim materialom, obenem pa ima dvojno dno, eno (prenizko postavljeno) lučko, dve kljukici za vrečke in 12-voltno vtičnico.

To je za tisti čas, ko sedite v avtomobilu, ker ga potrebujete za prevoz na delo, za prevoz družinice na izlet, za dnevne nakupe in podobno. Za tiste kratke trenutke, zaradi katerih bi takle JCW Countryman kupili, pa seveda najbolj sladke stvari. Začenši, jasno, od motorja. Krasen stroj, priznam. Šesta prestava, tri tisoč vrtljajev, 130 kilometrov na uro, lepo prede, potem pa plin do konca: pretikati navzdol ni treba, razen če ne dirkate. Navora je vedno dovolj za najmanj zelo dinamično vožnjo, z malo pazljivosti pa tudi za športnodirkaško. A ko se malo zabavate, je dometa le za kakih 280 kilometrov. Poraba res ni njegova prednost, kar pri vseh njegovih konjih morda niti ni presenetljivo, nerodno pri tem je le to, da se tudi z nežno vožnjo ne da kaj dosti prihraniti. Meni je v povprečju, če lahko verjamem potovalnemu računalniku, porabil 14 litrov na 100 kilometrov. Okej, nisem se trudil porabiti malo, a sem bil tudi daleč od maksimuma.

A naivno domnevam, da ima tisti, ki ima 44 tisočakov za tak avtomobil, tudi za gorivo in zatorej ne gleda na ta strošek. Ostane torej samo še prepogosto postajanje na bencinski črpalki. Med eno in drugo (črpalko) pa je lahko zabavno, zelo zabavno. Volan je neposreden in natančen, tako natančen, da mora biti voznik zbran, saj vsak (še posebej sunkovit in nepotreben) majhen nenaden gib z obročem pomeni neko reakcijo prednjih koles. Pri 130 in več to ni več šala. Je pa izziv. ALL4 je krasen pogon, na makadamu, no, pa tudi na asfaltu je pri majhnih in srednjih hitrostih ob pomoči vrhunskea volana … Zelo igrivo! Zna tudi prekrmiliti avtomobil, uh, čudovita reč. Čisto malo manj navdušujoče se v celoto vklaplja menjalnik, ki zna biti tudi precej trd za pretikanje. A veselja to ne krati. Tudi JCW Countryman je sijajno vodljiv, igriv, nagajiv in nadzorljiv Mini. V opisanih okoliščinah kar sili v divjanje in igranje.

Vedeti pa je treba, da je tole Countryman in takšen s trebuhom nekoliko više od tal, kar pomeni višje težišče, kar pa zagotovo ne naredi nič dobrega pri legi v ovinkih pri večjih hitrostih na asfaltu, še manj pa pri stabilnosti pri največjih hitrostih. P Zero se sicer odlično borijo s podlago, je pa vseeno dobro imeti to, kot pravimo, pred očmi, ko skušate ugotoviti, kako zaviti so nekateri deli avtomobilskih cest pri 200 in več kilometrih na uro.

Zato, pravim, da je JCW Countryman Mini z roba: zabaven v vožnji, a ne pri največjih hitrostih, saj ima skoraj dirkaški motor v karoseriji, ki je namenjena (tudi) slabši podlagi. Je pa tudi to lahko zabavno … (VK)

Odčitki in meritve

Poraba in trušč v notranjosti (19°C, 6. prestava)

60 km/h: 4,5 l/100 km – 90 dB

100 km/h: 6,1 l/100 km – 91 dB

130 km/h: 8,6 l/100 km – 91 dB

160 km/h: 12,4 l/100 km – 92 dB

Testni krog: meritev ni bila mogoča

Pohvale

+ volan, ALL4, njuna kombinacija

+ motor (razen poraba)

+ tradicionalizem tudi v podrobnostih

+ stopalka plina

+ prilagodljivost zadnjega dela

+ videz notranjosti

Graje

– domet (in poraba)

– nima merilnika temperature hladilne tekočine

– berljivost z osrednjega merilnika hitrosti

– za neveščega preobčutljiv volan

– meniji na osrednjem zaslonu

– nekoliko kritična kombinacija dirkaškega motorja in športnoterenske karoserije

Na kratko

So Miniji, ki so dosti bolj vsakodnevno uporabni, in so Miniji, ki so dosti bolj brezkompromisno športni. Tale je pa – kompromis med obemi. Vsakega malo, ničesar v celoti. Je pa kljub temu zelo zabaven avtomobil z izjemnim imidžem.

Cene

Mini JCW Countryman: 36.498,33 evrov

Testni Mini JCW Countryman: 44.325,66 evrov

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – vrstni – bencinski – neposredni vbrizg – turbopuhalo – gibna prostornina 1.598 cm³ – največji navor 280 Nm pri 1.900-5.000/min (overboost: 300 pri 2.100-4.500) – največja moč 160 kW (218 KM) pri 6.000/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon na vsa kolesa

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj pomožen okvir, prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo, gume Pirelli P Zero 225/45 R 18 W

Mere: dolžina 4.133 mm – širina 1.789 mm – višina 1.549 mm – medosna razdalja 2.596 mm – najmanjša razdalja od tal: 137 mm – rajdni krog 11,6 m – notranja širina spredaj 1.388 mm, zadaj 1.360 mm – prtljažnik 350/1.170 l – posoda za gorivo 47 l

Mase: vozilo 1.480 kg – dovoljena skupna obremenitev 510 kg – dovoljena obremenitev strehe 75 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 225 km/h – pospešek 0-100 km/h 7,0 s – poraba (kombiniran cikel) 7,4 l/100 km – izpust CO₂ 172 g/km

Foto: VK