Intervju: Franci Bolta, direktor znamke Audi Intervju: Franci Bolta, direktor znamke Audi
Nakup avta je (še) čustveno dejanje Tudi na slovenskem trgu je opazna tekma med tremi premijskimi nemškimi avtomobilskimi hišami. Razlik, vsaj bistvenih, skoraj ni,... Intervju: Franci Bolta, direktor znamke Audi
Franci Bolta: znotraj koncerna Volkswagen je več sinergij kot pa kanibalizma.

Franci Bolta: znotraj koncerna Volkswagen je več sinergij kot pa kanibalizma.

Nakup avta je (še) čustveno dejanje

Tudi na slovenskem trgu je opazna tekma med tremi premijskimi nemškimi avtomobilskimi hišami. Razlik, vsaj bistvenih, skoraj ni, kar pomeni, da prodaja Audijev ni preprosto početje. Tudi o tem Franci Bolta, direktor znamke Audi pri Porscheju Slovenija.

Če bi bili predsednik slovenske vlade, kaj bi storili najprej?

Spremenil davčno politiko oziroma zmanjšal obremenitev podjetij. Tudi plače so zelo obremenjene z dajatvami; mislim, da so v EU osebni dohodki Slovencev med najbolj obremenjenimi. To pomeni, da ljudem ostaja bistveno manj denarja kot v drugih državah in to se seveda pozna pri potrošnji. Posledice pa poznamo.

Zakaj naj bi se nekdo odločil za nakup Audija?

V teh časih opažamo, da imamo veliko lojalnih kupcev. Če nekomu avto dobro služi in je zadovoljen tudi z vsem drugim, verjetno ni pravega razloga, da ne bi tudi v prihodnje prišel v našo trgovino. Prehodov z ene na drugo znamko v tem premijskem razredu ni veliko. Tudi to se dogaja, seveda, še posebej tedaj, ko se kakšna znamka pojavi z ugodno ponudbo. To je razumljivo. Ampak ko se človek navadi na nek avto oziroma znamko, ji po naših izkušnjah ostaja kar zvest. Ugotavljamo tudi, da se razlika med znamkami, ki so premijske, in tistimi, ki to niso, zmanjšujejo in to tudi znotraj koncerna Volkswagen. V bistvu odločajo malenkosti. Lahko rečem, da na odločitev o nakupu v teh kriznih časih vpliva tudi nekakšna socialna ali družbena senzibilnost, zato se dogaja, da se ljudje recimo odločijo za nakup kakšnega Volkswagna, ki je manj na očeh.

Je ta občutljivost res tako očitna?

Je, nedvomno. To opažamo tudi pri podjetjih, kar se prej ni dogajalo.

So kupci Audijev pretežno podjetja ali fizične osebe?

To razmerje se je v zadnjih letih povsem spremenilo. Nekdaj je bilo to razmerje 50:50, sedaj nakupi podjetij predstavljajo četrtino prodaje. Po drugi strani se pozna tudi t.i. downsizing, kajti ljudje postajajo čedalje bolj premišljeni, to pa opažamo tudi pri podjetjih. Če so bili nekdaj tudi v nižjih razredih precej pogosti recimo šestvaljni motorji, se sedaj prodajajo predvsem štirivaljniki. To se pozna tudi pri opremi. Lani smo recimo prodali malenkost manj kot leto prej, pri vrednosti prometa pa je bila razlika večja, ker je vrednost nakupov skromnejša.

Audi je sestavni del koncerna Volkswagen. Ta ima enajst avtomobilskih znamk. Si med seboj preveč konkurirajo? Obstaja kanibalizem med koncernskimi znamkami ali ne?

Mislim, da je veliko več sinergij, seveda pa obstaja tudi kanibalizem. To je logično. Razlike med posameznimi znamkami so čedalje manjše, po drugi strani pa so se cenovne razlike še povečale.

Sedaj je tako, da bo na eni osnovi v koncernu Volkswagen narejenih veliko različnih avtomobilov. Hkrati različne znamke uporabljajo enake motorje, menjalnike, opremo, asistenčne sisteme ipd. Zakaj naj bi recimo nekdo kupil Audija A3, ki je primerljiv z Golfom, je pa dražji?

Nakup avtomobila je še vedno čustveno dejanje, ne samo racionalno. Če bi vsi kupovali samo na ta način, potem bi mi imeli veliko težav. Svoje naredi tudi imidž, mislim, da ljudje precej dajo na to – manj kot nekdaj, pa še vedno.

Franci Bolta

Prihajajo kupci v vaše trgovine že z jasnimi predstavami, kaj hočejo?

Naše izkušnje kažejo, da tisti, ki se pojavijo pri nas, precej natančno vedo, kaj bi radi. Imajo jasno idejo oziroma sliko, kaj si želijo.

Že prej sva govorila o premijskih znamkah, ki so zelo skupaj. Kaj naj bi bila največja prednost Audija in Audijev?

Še vedno je velika prednost štirikolesni pogon Quattro. To je naš adut, ne more biti dvoma.

Kaj pa električni avtomobili? Je to prava smer oziroma alternativa običajnim avtomobilom?

Mislim, da je, bo pa se veda trajalo še nekaj časa, da se bodo ‘prijeli’. Tudi Audi ne drži križem rok, saj je pripravljen E-tron.

Slovenija subvencionira prodajo električnih oziroma hibridnih in drugih podobnih vozil. Je to smiselno?

Mislim, da je. Konec koncev je to politika EU. Ampak kot že rečeno – verjetno bo trajalo precej časa, da se bodo električni avtomobili uveljavili. Sedaj so zelo primerni za velika mesta, kjer so razdalje majhne, promet pa gost. A sčasoma se bo njihova uporabnost povečala.

Kaj pa slovite enodnevne registracije oziroma izvoz, ki megli statistiko o prodaji avtomobilov. Počne to tudi Audi?

Mislim, da v Sloveniji ni znamke, ki tega ne bi počela. Tudi Audi. Toda za nas je to malce večji problem, kajti enodnevne registracije in posledično izvoz je smiseln, ko lahko prodaš avto po višji ceni kot doma. Audi pa ima harmonizirane cene za vse trge, razlika nastaja le zaradi višine davka. To pomeni, da imamo precej omejene možnosti.

Če gredo Audiji v tujino, kam gredo?

Zvečine v Nemčijo, nekaj malega smo prodali oziroma izvozili tudi v Italijo.

Ali ni to početje ob vsem drugem nevarno za vas? Če drži podatek, da gre ena tretjina avtomobilov v izvoz, doma pa jih štejemo kot prodane v Sloveniji, se utegne zgoditi, da bo neka vlada rekla – saj avtomobili gredo dobro v promet, dajmo povišat dajatve?! Ne bi bilo prvič.

Tukaj gre vsaj po mojem za tržni delež oziroma za ohranjanje tržnega deleža. Država od tega nič nima, to je jasno. In ko gre za tržni delež, moraš biti zraven. Velja tudi za Audi.

Pred dvema letoma je avstrijski Porsche Holding kot vaš lastnik prešel v lastniške roke koncerna Volkswagen. Se je kaj spremenilo?

Nič, čisto nič. Še vedno se s Porschejem Holding pogovarjamo o cenah, dobavnih rokih in vsem drugem, kar spada v ta posel. Tudi komunikacija je ostala povsem enaka kot je bila prej.

To sprašujem zaradi tega, ker pri nas veliko govorimo o lastništvu, nacionalnem interesu in podobnem. Kako gledate na tuje lastništvo – je to prednost ali slabost?

Nekdaj sem delal v avtomobilskem podjetju, ki je v domači lasti, sedaj delam pri Porscheju Slovenija, katerega lastniki so tujci. Lahko rečem, da imam srečo, ker delam v podjetju v tuji lasti. Tukaj je, zdi se mi tako, vse jasno, ve se, kaj se pričakuje od tebe, kaj moraš narediti. Ukvarjaš se s poslom, pa z nobeno drugo stvarjo. To je velika prednost.

Če ni skrivnost – koliko mora ostati trgovcu, da dela z dobičkom?

To je težko reči. Mislim, da mu mora ostati vsaj šest do sedem odstotkov od bruto cene. S tem lahko pokrije vse stroške, investicije, reklamo ipd. Ni lahko.

Če si v službi pri Audiju – se moraš z Audijem tudi voziti?

Zaželjeno je, še posebej, če si na vodilnem mestu. Ne bi bilo sprejemljivo, če bi se naokoli vozil z avtomobilom druge, konkurenčne znamke.

Slovenija je v krizi. Kaj je največji problem?

Mislim, da davčna politika, vsaj pri avtomobilih. Ko je bila pred dvema letoma uveden dodaten davek na motorje z gibno prostornino nad 2,5 litra, je prodaja v tem razredu strmo padla. Posledično je bila ob denar tudi država in ukrep ni imel nobenega učinka.

Dobro, to je pri avtomobilih. Kaj pa na splošno?

Kot sem že rekel – tuja podjetja so uspešna, v slovenskih podjetjih je pogosto tako, da se ne ukvarjajo s tistim, s čimer bi se  morala. To za seboj potegne vse drugo.

Ko se pogovarjate z lastnikom oziroma lastniki – vedo, kakšna je situacija pri nas?

Seveda, zelo podrobno spremljajo dogajanje pri nas. Zgolj za primer: ko so lani pri nas napovedovali t.i. trojko, so bili bistveno bolj zaskrbljeni kot pa mi. Imeli smo težave s pojasnjevanjem okoliščin, nekako recimo niso verjeli našim napovedim, da se avtomobilski trg ne bo skrčil, kar se tudi ni zgodilo. S koncernskega stališča je bil napovedan prihod trojke absolutno minus. Vsaka negotovost, tudi ali posebej politična, zelo vpliva na posel z avtomobili, na prodajo. To ni presenetljivo.

Janez Kovačič

Foto JK, VK