Gospodarji lutk

Ni paranoja; če naredite v glavi kratek, a pravilen povzetek, boste ugotovili, da se točno tja vrti ta svet.

Imamo EMŠO, pa davčno številko, pa številko osebne izkaznice, številko potnega lista, številko vozniškega dovoljenja, številko bančnega računa, številko … Vse je zavedeno na uradih in za urade ste samo kombinacija teh številk.

V britanskih in nemških medijih so objavili vest, ki se, gledano strogo tehnično, zdi zanimiva, moralno-etično pa grozljiva. Menda namreč v EU razmišljajo o možnosti, da bi dali policajem napravo, s katero bi lahko na daljavo zaustavili vaš avtomobil. Projekt naj bi bil razvit v šestih letih.

Stvar je daleč od znanstvene fantastike in vsega je kriva elektronika, začelo se je pa s tempomatom. Ta zna, preko majčkene elektronske pameti, ohranjati nastavljeno hitrost ne glede na obremenitev avtomobila – klanec, ovinek, veter in podobno. Potem so prišla dodatna tipala, ki znajo prilagoditi to hitrost tako, da se ne zaletite v spredaj počasneje vozeči avtomobil. Pa so prišla tipala, s pomočjo katerih avtomobil pelje znotraj belih črt na cesti. In smo počasi prišli do točke, ko zna avtomobil, na podlagi dobre navigacijske naprave, sam odpeljati iz izhodiščne točke A v nastavljeno točko B. Neki Mercedes-Benz S se je sam odpeljal iz Mannheima v Pforzheim, slabih 100 kilometrov, po poti, po kateri se je odpeljala Bertha Benz pred 126 leti k staršem s »prvim« avtomobilom. Nekatere znamke, med njimi Volvo, že razvijajo sistem, ki bo omogočil, da bo voznik izstopil na začetku parkirišča, avtomobil pa bo prosto mesto poiskal sam in tam parkiral, potem pa se bo na poziv voznika sam zagnal in pripeljal k njemu. Čudovito, a ne?

Ne tako davno sem na nekem drugem mestu humorno zapisal, da bi lahko imeli prometni znaki za omejitev hitrosti vgrajen oddajnik s tem podatkom (višina hitrostne omejitve), v vseh avtomobilih bi bil pa sprejemnik, ki bi to hitrost zaznal in je vozniku ne bi dovolil prekoračiti.

Vse to je seveda mogoče in niti ni tako hudo drago, saj navsezadnje v veliko avtomobilih že obstajajo mehanski in nadzorni elektronski sklopi, ki bi ob podpori nekaj dodatkov to že lahko izvajali.

A stopimo korak, dva, tri nazaj.

Zgoraj omenjeni predlagani zakon bi nas preprosto in pod pretvezo, da je to namenjeno bežečim razbojnikom, položil v roke nekih nadzornikov. Čisto fizično. Nekdo bo (lahko) neposredno upravljal z vami. Postali bi lutke.

A ljudje se tega ne zavedamo. Začelo se je s čisto lepo in neškodljivo željo nekaterih, da bi avtomobil nekaj naredil sam. In so se domislili samodejnega menjalnika. Potem so sledili razni pripomočki, s prihodom elektronike pa je to skokovito naraslo. Od omenjenega tempomata pa do tega, da smernik sam utripne trikrat, kar se sliši nedolžno, a tudi to odvzema človeku delček oblasti nad upravljanjem.

Košček po košček …

Avtomatizirana vožnja je bližje, kot si upate misliti. Razdelane zamisli že obstajajo na obeh straneh Atlantika in Pacifika. Avtomobil bo znal nadzorovati vse druge avtomobile okoli sebe in s pomočjo pameti bo peljal iz A v B. Voznik bo lahko bral časopis. Na zadnjem sedežu. K sreči obstaja en velik problem in sicer infrastruktura, saj je za zdaj to še nujno – ceste bodo morale biti opremljene s precej tipali ali vsaj z »ogledali« za valove, ki jih bo oddajal avtomobil. V vsakem primeru je to velik projekt, tako fizično kot finančno. A tudi to pride.

Ker pa je večina današnjih voznikov precej pasivnih pri vožnji, jim bo seveda najlažje najprej prodati sistem, s katerim bo policaj zaustavil tolovaja. Vsi bodo ploskali, a bodo s tem podpisali naslednji korak k popolnem nadzoru nad samim sabo.

Se spomnite romana »The Puppet Masters« (Gospodarji lutk), spisanega leta 1951, in istiomenskega holivudskega filma iz leta 1994? Evo, pa smo tam, samo da za nadzor ne bomo potrebovali nezemljanov – bomo kar sami sebi dovolj.

Vinko Kernc