Avtomobilski teden 28, 2021 Avtomobilski teden 28, 2021
Nič novega: vse manj dizlov in vendarle vse več ‘alternativcev’ O statistiki je mogoče reči marsikaj, a brez nje – točne, malo manj točne... Avtomobilski teden 28, 2021

Tudi lani se je delež dizelsko gnanih vozil v EU zmanjšal, raste pa število električno gnanih vozil.

Nič novega: vse manj dizlov in vendarle vse več ‘alternativcev’

O statistiki je mogoče reči marsikaj, a brez nje – točne, malo manj točne ali precej netočne – pač ne gre. Acea, evropsko združenje izdelovalcev motornih vozil, je v tem pogledu kar produktivna. Roko na srce – izbor statističnih obravnav se sem in tja zdi precej nesmiseln, toda tokrat nam postreže z nekaterimi podatki, ki imajo smisel in težo.

Lani se je na evropskih cestah oziroma trgih zgodilo malo in hkrati veliko. Stalnica je dejstvo, da se delež dizelsko gnanih avtomobilov še naprej zmanjšuje, toda tudi delež bencinsko gnanih ne raste. Obema jemljejo avtomobili, ki jih Acea imenuje za alternativo, sem pa šteje različne vrste električno gnanih vozil (hibridi, priključni hibridi, električni baterijski avtomobili, vozila na LPG ali CNG, one, ki gredo na gorivne celice ipd.). Po tej statistiki je bila lani delež bencinskih avtomobilov 47,5-odstoten, delež dizelskih pa 28-odstoten, medtem ko so si ‘alternativci’ lani odrezali 24,5 odstotka tovrstne pogače. Med temi je bilo največ hibridov (11,9 odstotka), 10,5 odstotka je bilo električnih baterijskih avtomobilov (EBA) in priključnih hibridov (PHEV), delež vozil, jih poganja plin, je bil 2,1 odstotka, medtem ko je bilo vozil na gorivne celice vsega 0,01 odstotka.

Zanimiva je statistika o deležu vozil na alternativni pogon po posameznih državah Evropske unije. Razlike so seveda pričakovane – o tem smo že pisali – pri čemer je ta delež v zahodno in severno evropskih državah bistveno višji kot na jugu in vzhodu celine oziroma Evropske unije. V tem primeru so najbolj v ospredju EBA, saj nanje močno stavijo unija, tovarne in seveda članice. Daleč pred vsemi je Nizozemska (20,5-odstotni delež), na Švedskem je bilo lani 9,6 odstotka teh vozil, v Avstriji 6,4 odstotka, na Danskem 7,2 in v Nemčiji 6,7 odstotka. Na drugem koncu so Grčija, kjer je bilo lani med vsemi avtomobili le 0,8 odstotka električnih baterijskih avtomobilov, poljski delež je 0,9 odstotka, ciprski 0,5 odstotka ipd. Slovenija? Po poročanju in računanju Acea je bil ta delež pri nas 3,1- odstoten. To pomeni, da so bili med našimi sosedi v tem pogledu boljši le Avstrijci, vsi drugi pa precej za nami. Tudi lepo.

***

Leta 2030 naj bi na Otoku prepovedali prodajo osebnih vozil z bencinskim in dizelskim motorjem, deset let kasneje pridejo na vrsta težka gospodarska vozila.

Velika Britanija in ambiciozni okoljski (transportni) načrti

Velika Britanija, nekdaj članici Evropske unije, sedaj pa država, ki hiti dokazovati, da je bil njen izstop iz skupnosti oziroma unije »najbolj pametna poteza v zadnjih 70 letih«, v avtomobilskem pogledu že dolga desetletja ni nekaj izjemnega. Po drugi pa si prizadeva naredi velik korak v t.i. brezogljično družbo tudi na avtomobilskem področju.

Bolj ali manj znano je, da je sedanja (Johnsonova) vlada že pred časom sprejela obvezo, da od leta 2030 naprej ne bo več dovolila prodaje novih avtomobilov z dizelskim ali bencinskim motorjem. Zaveza oziroma obljuba je res zavezujoča, kajti do omenjenega leta je manj kot osem let in pol. Hkrati naj bi v okviru načrta, po katerem naj bi bistveno zmanjšali izpuste škodljivih plinov pri vseh oblikah oziroma vrstah transporta, do leta 2040 prepovedali prodajo težkih gospodarskih vozil na bencinski ali dizelski pogon. Koliko teh poganjajo bencinski motorji, je seveda vprašanje, vendar že nekaj časa velja tudi načrt, po katerem naj bi že leta 2035 odklenkalo manjšim gospodarskim vozilom z dizelskimi agregati, tistim z maso nad 26 ton pa že do omenjenega leta 2040. Hkrati naj bi se lotili tudi letal oziroma letalske industrije. V tem pogledu naj bi bila letala, ki bodo smela leteti nad Otokom in tam pristajati, do leta 2050 okoljsko povsem neproblematična oziroma nevtralna. Pravijo, da bodo sprejeli tudi načrt, ki bo to omogočil, »ne da bi spremenili način življenja, denimo med prazniki obiskali družino«. Lepo. Načrt je znan, samo uresničiti ga je še treba …

***

Evropska unija se postopoma tudi odreka klasično gnanim avtomobilom, saj je promet pomemben ‘proizvajalec’ škodljivih izpustov.

Evropska unija: do leta 2050 ogljično nevtralni

Seveda pa v okoljskem smislu Evropska unija (EU) noče in ne more zaostajati za tistim, ker si je zadala ‘ubežnica’ Velika Britanija. Zadnji načrt, ki ga je predstavila evropska komisija, je star šele nekaj dni, zeleno luč pa mora dobiti še v evropskem parlamentu. In ker ima v nekaterih največjih in najpomembnejših država EU avtomobilska industrija veliko gospodarsko težo, verjetno ne bo šlo zlahka.

Če bo obveljalo tisto, kar se je zamislila evropska komisija, bo leto 2035 prelomno. Tedaj naj bi stopila v veljavo prepoved prodaje in posledično nakupa novih bencinskih oziroma dizelskih avtomobilov oziroma avtomobilov, ki jih poganja motor z notranjim zgorevanjem. V resnici ta načrt niti ni tako izjemen oziroma radikalen, saj je kar nekaj avtomobilskih tovarn v svojih načrtih zapisalo podoben cilj in tudi enak datum. Toda eno so načrti tovarn, ki so zelo odvisni od trenutnih in predvsem prihodnjih gospodarskih okoliščin, drugo pa zakonska zaveza, ki jo je ali jo bo treba spoštovati – ne glede na vse.

Kot velja sedaj, naj bi do leta 2030 v EU izpuste CO2 pri avtomobilih s sedanjih 95 gramov na kilometer znižali za 55 odstotkov. Podatki kažejo, da nekako 25 odstotkov vseh izpustov CO2 prihaja oziroma jih v okolje spusti transport, približno 12 odstotkov pa avtomobili oziroma cestni transport. Če torej želi EU do leta 2050 postati v tem pogledu ogljično nevtralna, potem je takšen načrt nujen oziroma je nujna njegova uresničitev. To pa je točka preloma, kajti leta 2035, kot že zapisano, naj ne bi odklenkalo le avtomobilom, ki jih poganjata bencinski ali dizelski agregat, pač pa tudi priključnim hibridom. Pri slednjih gre – to je bolj ali manj znano – za kombinacijo motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja (ali dveh). Električni baterijski avtomobili naj bi bili v tem pogledu prava rešitev, a njihova prodaja – tako kot pišemo v uvodnem članku – ne teče tako, kot bi države, vlade in tudi avtomobilske tovarne želele. Zato še enkrat: načrt se je rodil, samo uresničiti ga je še treba …

Janez Kovačič