Ford Mondeo Wagon 2.0 TDCi ECO Trend

Ford Mondeo Wagon: tudi pred prihodom naslednje generacije še vedno prepričljiv avtomobil.

Svetovna reč

Pogosto v pogovornem jeziku slišimo – in morda tudi uporabimo – prispodobo, da je nekaj ‘svetovno’. V najboljšem možnem pomenu.

Svetoven je tudi Mondeo. Svetoven, ker ga Ford trži v velikem številu držav sveta, kjer prodaja svoje avtomobile, a tudi svetoven, ker kar lepo ‘pade’ pod zgornjo definicijo.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Tale prispodoba se morda res sliši kot ‘pesem trikrat peta’ (čisto natančno vozimo zdaj že njegovo četrto generacijo, peta pa je tik pred durmi), a je z njim Ford naredil enega boljših korakov v avtomobilski industriji zadnjega četrt stoletja. Leta 1992 je ‘pokopal’ Sierro (ki je bila, mimogrede, podobno svetoven avtomobil kot Mondeo) in iz nje, v veliki meri tudi zaradi različice RS Cosworth, naredil legendo, hkrati pa na bel list papirja zrisal nov avtomobil, ki je bil v vsem od Sierre drugačen. Vključno s prednjim pogonom – Sierra je imela še zadnjega.

Mondeova odličnost se kaže tudi v tem, da je bil v začetku dovolj domiselno zasnovan, da lahko že štiri generacije ostaja zvest svojim osnovnim načelom in da lahko hkrati sledi spremembam in napredku avtomobilske industrije. Zato je tudi današnji Mondeo v mnogočem enak tistemu iz leta 1992: je izjemno prostoren, udoben ter lahkoten in prijeten v vožnji, predvsem pa vselej nudi brezkompromisno odlično podvozje z volanom vred in tehnično zelo dober pogon. Torej motorje in menjalnike.

Vse našteto velja tudi za testni Mondeo. V kombijevski različici, ki je menda glede na njegovo osnovno poslanstvo tudi najbolj smotrna, se zdi idelaen družinski potovalnik, a tudi vsakdenje uporaben avtomobil, če voznik lahko obvlada njegove 4,86 metra dolžine v garažnih hišah, na blokovskih parkiriščih in v ozkih uličicah starih mestnih jeder. Po zaslugi mehanike to ni posebej težko in Mondeo tako dobro skirva svoje zunanje mere.

Vse od prve generacije Mondeo v notranjosti ne zbuja posebnih čustev. Ne dobrih, kar je škoda, a tudi ne slabih, kar je seveda dobro. Je pa tako preprosto nemoteče funkcionalen, uporaben in prostoren, da že zato priraste k srcu. Informacij za voznika in sopotnika je dovolj (a manj kot pri glavnih tekmecih), dovolj je tudi predalov in splošna osvetlitev je, čeprav ‘le’ s štirimi bralnimi lučkami, blizu idelane. Tudi na zadnji klopi je kar nekaj stvari, ki pošteno lajšajo čas potnikom na njej, od predal(čk)ov in žepov do električne vtičnice in komolčne opore. Pravzaprav manjka le nastavljiv dotok zraka klimatske naprave.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Kdor si omisli kombi, ki mu onkraj meja naše demokratične deželice rečejo Wagon, bo deležen še velikanskega in dobro prilagodljivega prtljažnika. Da bi bila povečana površina vodoravna, je treba najprej dvigniti sedali (tretjinsko) zadnje klopi naprej (ni pa nujno), nato podreti naslonjali in tako nastane 1.740 litrov prostora. Ja, lepa številka.

Zunanjost so s časom kar lepo približali tistemu, ko lahko človek mirno in brez sramu reče, da mu je všeč. Počasi tja prihaja tudi notranjost, toda ta je neposredno povezana tudi z ergonomijo in uporabnostjo, ki si zasluži nekaj več pozornosti. Kje je grm z zajcem? Tudi Mondeo ni imun na sodobne igračke, od informacij za voznika, vključno s potovalnim računalnikom, do zabavne elektronike, ki jo uživajo vsi potniki. In Mondeo ima še vedno za vse to preveč gumbov, preveč zapleteno upravljanje in obenem manj informacij, kot bi jih lahko imel. Mondeo 5. generacije, ki se sicer že vozi po ZDA, bo moral v Evropo pripeljati svojo različico iDriva (tega omenjam, ker je BMW pač prvi ‘iznašel’ sodoben način komunikacije s številnimi napravami v avtomobilu), sicer se utegne zgoditi, da se bodo kupci prav zaradi tega začeli od njega odmikati in seliti drugam.

Za zdaj pa jih pri Mondeu več kot samo uspešno zadržuje njegova mehanika in tudi testni primerek v tem ni nič drugačen. Njegov motor je nedavno tehnično nekoliko izboljšan in privzdignjen v ‘ECO’, s tem pa dokazuje(jo), da je varčnost še vedno moč doseči tudi brez (dragega in zapletenega) sistema stop/start. Spodaj si lahko preberete, kolikšno porabo kaže potovalni računalnik, za vzorec pa še podatek, da pri 200 kilometrih na uro v 6. prestavi (3.300 vrtljajev v minuti) porabi okroglih 10 litrov na 100 kilometrov. Zelo spodbudno.

Motor in menjalnik sta vsak zase odlična, odlična pa sta tudi v kombinaciji. Pretikanje je zelo natančno, prestavna razmerja brez pripomb, motorne zmogljivosti pa so tudi zadostne, da se z njim lahko v normalnih okoliščinah vedno brez napora za mehaniko peljete 200 kilometrov na uro. Takrat je tudi trušč še vedno zmeren, volan daje odličen povraten občutek, Mondeo pa je tudi pri teh hitrostih v avtocestnih ovinkih vrhunsko stabilen. Tu dobro delo opravlja podvozje, ki je v ovinskih skoraj športnega značaja, a na drugi strani tudi zelo udobno. Morda bi bilo z lepimi nizkimi gumami drugače – manj udobno, a še bolj športno.

A Mondeo niti noče biti športnik. Je le avtomobil, ki želi pokorno služiti uporabniku v čimveč različnih pogojih. Kar mu, svetovljanu, tudi zelo dobro uspeva.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 7° C – menjalnik v 6. prestavi – gume 215/55 R 16 H M+S Continental ContiWinterContact TS850 – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.200/min: 2,3 l/100 km – 87 dB (5. prestava)

60 km/h, 1.000/min: 2,7 l/100 km – 95 dB

100 km/h, 1.700/min: 4,8 l/100 km – 87 dB

130 km/h, 2.200/min: 6,2 l/100 km – 92 dB

160 km/h, 2.700: 7,4 l/100 km – 93 dB

Testni krog: 7,9 l/100 km

Pohvale

+ motor in menjalnik

+ notranja prostornost

+ lahkotnost vožnje

+ dober družinski potovalnik

+ notranja osvetlitev

+ velikost in oblika prtljažnika

+ podvozje: lega na cesti, udobje

+ volan: neposrednost, natančnost, stabilnost

+ predali

+ cev za gorivo brez čepa

+ tri 12-voltne vtičnice

+ ogrevanje prednje šipe

+ program tipala za dež

Graje

– majhni zunanji ogledali

– vozniku odročen predal pred sovoznikom

– meniji avdio sistema

– skop potovalni računalnik

– upravljanje drugotnih naprav (v splošnem)

– le dve mesti za pločevinke/plastenke

– podatek zunanje temperature ni ločen

– skromna osvetlitev prtljažnika in predala pred sovoznikom

– premalo nagnjen sedalni del prednjih sedežev

Na kratko

Mondeo je kot človek: ima veliko lepih in prijetnih lastnosti, a tudi nekaj takšnih, ki so neprijetne in bi jih lahko odpravili. Toda tudi s takšnim je marsikdo več kot le zadovoljen. Takšen motor je več kot dovolj za tipičnega uporabnika, oprema prav tako, prtljažnik je pa družinsko razkošno velik.

Cene

Ford Mondeo Wagon 2.0 TDCi: 27.790 evrov

Ford Mondeo Wagon 2.0 TDCi ECO Trend: 27.790 evrov

Testni Ford Mondeo Wagon 2.0 TDCi ECO Trend: 23.170 evrov (akcijska cena s 6.600 evrov popusta)

 (Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.997 cm³ – največji navor 320 Nm pri 1.750-2.750/min – največja moč 103 kW (140 KM) pri 3.750/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Voz in obese: kombi – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, hidravličen servo – 215/55 R 16 H M+S Continental ContiWinterContact TS850

Mere: dolžina 4.858  mm – širina 1.886 mm – višina 1.548 mm – medosna razdalja 2.850 mm – najmanjša razdalja od tal: ni podatka – rajdni krog 11,6 m – notranja širina spredaj 1.445 mm, zadaj 1.407 mm – prtljažnik 549/1.740 l – posoda za gorivo 70 l

Mase: vozilo 1.575 kg – dovoljena skupna obremenitev 715 kg – dovoljena obremenitev strehe 75 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 205 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,8 s – poraba (kombiniran cikel) 4,6 l/100 km – izpust CO₂ 120 g/km

Foto: VK