Fiat Qubo Combi 1.3 Multijet 16V 95 Trekking

Iz majhnega dostavnika v (dovolj) velik in uporaben družinski avtomobil: Fiat Qubo.

Tretja potenca

V preprosti Evklidovi geometriji, znotraj katere živi in razmišlja – z izjemo redkih vrhunskih fizikov – na oko kakih 99,99 odstotka zemljanov, je to – preprosta kocka.

To vemo, čeprav morda nezavedno, skoraj vsi, začenši z drvarji, ki drevesa razžagajo in razcepijo na meter dolga drva in jih zložijo en meter visoko. Kolikor je ta zloženka dolga, toliko je ‘kubikov’.

Ampak kaj otroci vedo o geometriji? Njim je pomembno, da se počutijo dobro. Pa nam?

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Prav nič drugače. Qubo je res videti kot kocka, pri kateri iz ene stranice gleda prednja polovica avtomobila, a je vseeno – ali morda ravno zato – videti prikupen. In Qubo je v osnovi dostavnik; pri Fiatu ga interno vodijo kot Fiorino Qubo, kar pomeni, da je neposreden naslednik Fiorinov, ki so bili sprva tehnične izvedenke Fiatov 127 in kasneje (brazilskega) Una.

Ker je torej Qubo dostavnik, je se treba kar nekaj naučiti, preden se zmore človek odločiti, kaj sploh potrebuje in želi. Qubo je namreč lahko Cargo (dostavnik) ali Combi (limuzinski dostavnik). Tale tu je Combi. Qubo Combi ima lahko 4 ali 5 sedežev. Tale jih ima 5. In Combi je lahko (samo) Combi ali Combi Trekking. Tale je Combi Trekking.

In limuzinski dostavniki so že (če preskočimo zgodbo od Adama in Eve do zadnjih let prejšnjega tisočletja) od prihoda Berlinga leta 1996 v Evropi nadvse priljubljeni. Pojavilo se je ogromno ljudi, nekateri od njih so bili prej srečni lastniki Katrc, ki so dajali prednost prostoru in uporabnosti pred videzom. Pa kaj, če vozim dostavnik, so rekli in začeli novo trendovsko nišo. Pojavili so se zato tudi tekmeci in pojavili so se tudi manjši in večji podobni. Med njimi tudi Qubo, ki ima sicer enojajča trojčka pri Citroënu (Nemo) in Peugeotu (Bipper).

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Qubo torej. Točneje Qubo Combi. Govorimo o na videz majhnem avtomobilu, a videz vara, kar je dobra novica za notranjost in pri takšnem vozilcu je kar prav, da začnemo od zadaj. Kockasto obliko zapirajo ravna in kvadratna vrata skoraj takšnih mer kot je stranica te kocke, kar pomeni, da je treba pri odpiranju vrat stopiti dva koraka nazaj. Luknja, ki jo storijo odprta vrata, je velika, velik pa je tudi prtljažnik in tudi ta je kockaste oblike.

Prtljažnik je tretjinsko povečljiv: najprej se podreta naslonjali, nato se naprej dvigneta celoti. Na koncu je zadevo moč tudi sneti in izvleči iz avtomobila, a je zaradi potrebne sile in mase posameznega kosa to opravilo, ki se ga bo dedec lotil le, ko bo zares nujno. Na koncu se ob pogledu na luknjo prtljažnika zdi, da so uradni podatki o prostornini premajhni, a jim že kaže verjeti. Velik vtis pač naredi oblika prostora.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Saj Punto ni ravno majhen avtomobil, a se zdi Qubo, z njim tehnično soroden, dosti večji od njega – zunaj in še bolj znotraj. Tu od vseh mer še najbolj navduši širina, ki se zdi skoraj takšna kot pri za številki večjih avtomobilih. In v notranjost vstopa potnik, ki bo sedel na zadnji klopi, skozi drsno pomična vrata. Ta so široka 80 centimetrov in odprta ustvarijo luknjo, široko 60 centimetrov. Edina njihova slaba stran je, da so šipe v njih le bočno pomične – zaradi zasnove je drsni pomik (spust) v notranjost vrat najbrže neizvedljiv.

Ko v Qubo vstopaš z mislijo, da gre za majhen avtomobil, v njem preseneti tudi prednji del kabine. Res je v notranjosti vidne kar nekaj pločevine karoserije (ki tu ni obložena), a se zdi to na svoj način tudi prikupno, sploh če je avtomobil denimo živahno rdeč. Voznik (in sopotnik seveda tudi) presenetljivo in ugodno visoko sedi, merilniki pa bolj spominjajo na Pando kot na Punto in tudi to ni nič narobe. Z dvobarvnim oblazinjenjem je notranjost še živahnejša in spretno prikriva dostavniško poreklo, z večino stvari, ki smo jih vajeni iz osebnih avtomobilov, pa naredi vožnjo prijazno in prijetno.

Motor v tem Qubu je dobro znani Fiatov 1,3-litrski turbodizel s 95 ‘konji’ in je prijetno tih, v praksi lepo zmogljiv in navkljub aerodinamično neidealni karoseriji zelo varčen. Ima le dve majhni pomanjkljivosti: hladen v prvi minuti ni posebej pripravljen do (običajnega) dela, pa tudi po zaustavitvi ob postanku (stop/start) je v prvem hipu slabo odziven, da je treba kak trenutek počakati pred speljevanjem. Tudi menjalnik, katerega ročica je kot v Pandi ugodno dvignjena, je lahkoten za uporabo in zobniško dobro izračunan, da lepo ‘pokriva’ motorni krivulji. Pri pogonu je zanimivo edino to, da je treba sistem zoper zdrs pogonskih koles vklopiti – pri večini avtomobilov je samodejno vklopljen in ga je treba izklopiti, če voznik tako hoče.

Testni Qubo je bil Trekking, se pravi na pol poti do ‘terenske’ vsestranskosti. To tehnično pomeni, da je imel gume s profilom M+S (predvsem zaradi črke M, ki označuje blato – ‘mud’), pa malce drugačen prednji odbijač in rahlo dvignjeno podvozje. Nič pretresljivega, a morda ravno zadosti, da se ekipa z njim pripelje malo dlje kot tisti z običajnimi osebnimi avtomobili.

Ker Qubo je za koga morda res le kocka na kolesih, ljudem brez tovrstnih predsodkov pa zna lepo služiti in jih med vožnjo navduševati z lahkotnostjo upravljanja. O matematiki ni treba vedeti prav nič, da bi z njim uživali, Hans Christian Andersen bi pa najbrže dodal še: zadovoljni bodo tudi otroci.

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 14° C – menjalnik v 5. prestavi – gume 185/65 R 15 T M+S Pirelli P2500 Euro – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (cifre, 1 decimalno mesto)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.700/min: 3,5 l/100 km – 87 dB (4. prestava)

60 km/h, 1.300/min: 2,7 l/100 km – 88 dB

100 km/h, 2.200/min: 4,2 l/100 km – 90 dB

130 km/h, 2.900/min: 6,3 l/100 km – 93 dB

160 km/h, 3.500: 9,3 l/100 km – 97 dB

Testni krog: 7,1 l/100 km

Pohvale

+ oblika in uporabnost prtljažnika

+ notranje mere (predvsem širina)

+ varčen in dovolj zmogljiv motor

+ oprema (v splošnem)

+ notranji predali

+ lahkotnost vožnje

+ živahnost zunanjosti in notranjosti

Graje

– odziv motorja takoj po zagonu

– obrisana površina zadnjega brisalnika

– ni mesta za plastenko

– nima vhoda AUX, Bluetootha, osvetljenega predala

– po zaustavitvi motorja se iz predvajanja s ključka USB preklopi na radio

Na kratko

Živahen, zabaven, prikupen, a tudi prostoren, uporaben in varčen. Čeprav v osnovi zgrajen kot dostavnik je spretno prilagojen osebni rabi in čeprav ga smatramo kot enega najmanjših tovrstnih vozilc, se mu mersko tudi ob kakem Traficu ni treba sramovati.

Cene

Fiat Qubo Combi 1.3 Multijet 16V 95: 12.040 evrov (* s popustom 3.000 €)

Fiat Qubo Combi 1.3 Multijet 16V 95 Trekking: 13.570 evrov*

Testni Fiat Qubo Combi 1.3 Multijet 16V 95 Trekking: 18.880 evrov*

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.248 cm³ – največji navor 200 Nm pri 1.500 – največja moč 70 kW (95 KM) pri 4.000/min

Pogon: ročni menjalnik (5) – pogon spredaj

Voz in obese: limuzinski dostavnik – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, servo – gume 185/65 R 15 T M+S Pirelli P2500 Euro

Mere: dolžina 3.959  mm – širina 1.716 mm – višina 1.803 mm – medosna razdalja 2.513 mm – najmanjša razdalja od tal: ni podatka – rajdni krog 10,55 m – notranja širina spredaj: ni podatka, zadaj: ni podatka – prtljažnik 329/884 (pri odstranjeni zadnji klopi 2.500) l – posoda za gorivo 45 l

Mase: vozilo 1.260 kg – dovoljena skupna obremenitev 440 kg – dovoljena obremenitev strehe 100 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 170 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,2 s – poraba (kombiniran cikel) 4,1 l/100 km – izpust CO₂ 107 g/km

Foto: VK