Avtomobilski teden 9, 2022

CarlosTavares: proizvodnja električnih vozil povečuje stroške.

Stellantis in ‘gorila v sobi’

Ob vsem, kar se dogaja, je avtomobilska industrija ena tistih, ki bo najprej in morda tudi najbolj boleče občutila spremenjene okoliščine – ne le v Evropi, pač pa v globalnem pogledu. Hkrati se srečuje še s problemi in izzivi, ki jih prinaša izdelava električnih baterijskih avtomobilov. Na to dokaj dramatično opozarja tudi Carlos Tavares, izvršni direktor konglomerata Stellantis.

Kot je zatrdil za Automotive News Europe, so dodatni stroški, ki nastajajo pri izdelavi električnih avtomobilov, ‘gorila v sobi’. To prispodobo je podkrepil s trditvijo, da bodo ti dodatni stroški vsaj 40 ali celo 50 odstotkov višji v primerjavi z izdelavo konvencionalnih (bencinskih/dizelskih) avtomobilov. Ob tem je še dodal, da teh stroškov proizvajalci ne morejo kar prenesti na končnega potrošnika. Po drugi strani pa tovarne ne morejo cen obdržati na sedanji ravni, saj bi to pomenilo, da bodo sčasoma zašle v rdeče številke, to pa pomeni, da bi morali temeljito prestrukturirati proizvodnjo in vse drugo. Torej ni druge možnosti, kot da izničimo ali vsaj zmanjšamo te dodatne stroške, je prepričan Tavares. Toda kako?

V študiji, ki jo je že pred dvema letoma pripravilo svetovalno podjetje Oliver Wyman, ugotavljajo, da naj bi bila izdelava električnih avtomobilov vsaj 45 odstotkov dražja kot izdelava avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem. To je po svoje precej presenetljivo, saj je na splošno veljalo, da je produkcija električnih avtomobilov zaradi vrste razlogov vendarle nekaj cenejša. To pomeni, zagotavlja Tavares, da moramo ponovno pregledati svoje poslovanje oziroma organizacijo dela, pri čemer bodo nujne tudi spremembe v distribucijski verigi. Tudi to naj bi bil razlog, da sredi lanskega leta korporacija ni podpisala novih pogodb s trgovci oziroma distributerji na širšem evropskem prostoru. Po drugi strani se bo Stellantis lotil tudi dobaviteljev sestavnih oziroma rezervnih delov. Kot je bolj ali manj znano, je dejal Tavares, predstavljajo okoli 85 odstotkov vrednosti avtomobila, ko ta zapusti tovarno, prav sestavni deli. Torej je nujno, da bodo morali dobavitelji sodelovati pri znižanju dodatnih stroškov izdelave električnih avtomobilov. »To bo v prihodnjih petih letih največje znižanje stroškov v avtomobilski industriji, če hočemo obdržati prodajo na ustrezni ravni,« je bil jasen človek na čelu enega največjih evropskih in tudi svetovnih avtomobilskih koncernov. Ni dvoma – naporna prihodnost, kolikor je pač bo. In mimogrede: lani je Carlos Tavares zaslužil skupaj okoli 19 milijonov evrov, kar pomeni, da bo po vsej verjetnosti najbolje plačani avtomobilski menedžer vsaj v Evropi …

***

Ladja pod panamsko zastavo je potonila skupaj z Lamborghiniji, Porscheji, Bentleyji, Audiji.

Felicity Ace je potonila z nekaj tisoč avtomobili

Približno 220 navtičnih milj od portugalskih Azorov je potonila Felicity Ace, ladja, ki je plula pod panamsko zastavo, na krovu pa je bilo okoli 4.000 vozil koncerna Volkswagen. Na ladji je 16. februarja izbruhnil požar, ki se jim ga kljub vsemu ni posrečilo pogasiti. Kot ocenjujejo, je bil tovor, ki je potonil skupaj z ladjo, vreden vsaj 420 milijonov evrov.

Felicity Ace se je torej precej časa upirala tako ognju kot morju, ki ni dovoljevalo reševalne akcije, s katero bi ladjo privlekli do najbližjega pristanišča na Azorih. Ker je ladja končala na morskem dnu, tudi nikoli ne bo točno znano, zakaj je izbruhnil požar. Ta je bil izjemno hiter in močan, prav zaradi tega domnevajo, da je vžgalo eno izmed električnih vozil. Zavarovalnice so ob tem opozorile, da to predstavlja novo poglavje v prevozu električnih avtomobilov, pri katerih je nevarnost požara – tako se zdi – precej večja kot pri prevozu avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem. To je ena stran problema, ki je nastal s potopitvijo Felicity Ace.

Drugi je ta, da je bilo na ladji veliko zelo dragih avtomobilov. Kot pravijo, je tako v valovih izginilo okoli 1.100 Porschejev, pa veliko Lamborghinijev, predvsem Huracanov. Avtomobili so bili namenjeni ameriškim kupcem, ti pa se bodo morali – če bodo seveda hoteli – znova postaviti v vrsto za Lamborghinije. Čakalni roki so že tako ali tako zelo dolgi, pri Lamborghiniju pa pravijo, da izgube ne bo mogoče hitro nadomestiti. Kar grozno …

***

Greg Kelly, nekoč desna roka Carlosa Ghosna, jo je po splošnem mnenju dokaj dobro odnesel.

Greg Kelly: obsojen, a gre lahko domov

Več kot tri leta se je vlekla preiskava in sedaj sojenje Gregu Kellyju, nekdanji desni roki Carlosa Ghosna, ki je bil nekoč prvi mož zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. Slednji je ta hip v rodnem Libanonu, kamor se mu je posrečilo pobegniti pred japonskimi oblastmi, ki ga obtožujejo številnih nepravilnosti oziroma goljufij in škode v višini okoli 80 milijonov dolarjev. Kelly je bil od aretacije novembra 2018 v preiskovalnem zaporu, nato pa v hišnem priporu, sedaj pa so na Japonskem izrekli sodbo. Odločili so, da je vendar pripomogel k nekaterim nepravilnostim, ki jih ima na vesti Carlos Ghosn. Obsodili so ga na šestmesečno zaporno kazen, ki pa je odložena za tri leta. Kot menijo njegovi odvetniki, lahko Kelly odpotuje domov, torej v ZDA, kjer bo lahko prestajal kazen. V vsakem primeru pa se bo na izrečeno sodbo oziroma kazen pritožil.

Tako se vsaj deloma končuje saga, v kateri ima glavno vlogo še naprej pobegli Carlos Ghosn. Temu se je konec leta 2019 posrečil izjemno spektakularen pobeg iz hišnega pripora v Tokiju. Sedaj živi v Libanonu, saj ima ob francoskem in brazilskem tudi libanonsko državljanstvo. Ves ta čas zatrjuje, da ni kriv, da so obtožbe japonskih oblasti neresnične, po drugi strani pa je bil zadnje čase izjemno kritičen tudi do Renaulta, ki mu je nekoč poveljeval. Greg Kelly je bil član uprave Nissana, skrbel je za t.i. človeške resurse, po prepričanju japonskih preiskovalcev pa naj bi pomembno pripomogel k številnim finančnim nepravilnostim, za katere obtožujejo Carlosa Ghosna. Sodniki niso v celoti sledili obtožnici, zato je izrečena kazen v nasprotju s pričakovanju dokaj mila. Kot je zapisano v sodbi, naj bi bil Kelly kriv zgolj za nespoštovanje finančnih pravil v enoletnem obdobju, ne pa v času od 2010 do 2018, kot je bilo zapisano v obtožnici. Tako ali drugače, na Japonskem velja, da 99 odstotkov obtoženih tudi obsodijo, kar se je v tem primeru vendarle potrdilo …

Janez Kovačič