Avtomobilski teden 7, 2025

Tesla Y je letos daleč od tega, kar je dosegla lani ob tem času.

Tesla je strmoglavila

Tesla je bila leta 2023 izjemno uspešna v globalnem pogledu, Tesla Y je bila najbolje prodajani baterijski električni avtomobil, in takole za povrh je vse to veljalo tudi za Slovenijo. Toda letos oziroma januarja je ameriška avtomobilska hiša na evropskih trgih strmoglavila, slabo ji je šlo tudi na slovenskem trgu. Zgolj tržni utrinek, trend ali kaj drugega?

Nam ljubi Elon Musk se je z blagoslovom slovenskega zeta Donalda Trumpa lotil vseh tistih in tistega, kar je povezano z ZDA. Lomasti po dolgem in počez, z ognjem in mečem, pri čemer udejanja menda najljubšo besedo svojega gospodarja – »odpuščeni ste«. Sedaj se postavlja vprašanje, koliko ta ‘slava’ vpliva tudi na tržni položaj tovarne Tesla. Glede na to, da ta hip dolga roka ameriškega predsednika in posredno tudi Muska (še) ni segla do Stare celine, bi to ne smelo imeti občutnega vpliva na posel z električnimi Teslami. Vendar drži, da je bil januar za to tovarno na evropskih tleh katastrofalen. V Franciji se je prodaja (po Reutersu) Tesel zmanjšala za nič manj kot 64 odstotkov, v Nemčiji je bilo kupcev za 59 odstotkov manj, na Norveškem je bil padec 44, na Švedskem 38 in na Nizozemskem 42-odstoten. In za povrh še dejstvo, da so januarja pri nas prodali za 44 odstotkov manj Tesel kot januarja lani; Tesla 3 je bila šele na sedmem mestu (14 prodanih vozil), predlanski prvak Tesla Y pa z vsega petimi prodanimi vozili na 18. mestu. Skratka, poraz na vsej črti.

Sedaj je mogoče ugibati in to v različnih smereh. Je verjetno, da Musk s svojim početjem tudi na tej strani vpliva na morebitne kupce, da te odvrača od nakupa Tesel? V ZDA je ta (morebitna) povezava veliko bolj močna ali pričakovana, kajti Musk posega v življenje številnih Američanov. Po drugi strani gredo domneve tudi v smer nespornega dejstva, da je Tesla nekako zaspala pri predstavljanju novih avtomobilov oziroma modelov. Slavni Cybertruck kot zadnja velika novost se tudi doma, torej v ZDA, srečuje z nekaterimi težavami, v Evropi ga menda kljub vsemu ne bo, saj naj bi bila pod vprašajem evropska homologacija in še marsikaj. Morda bi lahko zapisali – napuh hodi pred padcem, kar v tem primeru velja predvsem za Elona Muska in manj za tisto, kar nastaja v njegovi Tesli. In seveda vse to odmeva na borzi, kjer se je vrednost delnic Tesle v zadnjih tednih občutno znižala, s tem pa je bil ob nekaj deset milijard dolarjev tudi njen največji lastnik. Ampak bo že nekako …

***

Jim Farley je povedal nekaj, kar odmeva.

Farley: veliko stroškov in veliko kaosa

Ta hip je videti in slišati, da je vse, kar se dogaja v ZDA, v povezavi tistim, kar se gre Donald Trump, sprejeto brez resnega pomisleka ali celo ugovora. Ko si ogledaš njegove tiskovne predstavnice, je nekako tako, kot bi se to dogajalo v recimo Belorusiji: predsednik je rekel to, ukazal ono, podpisal tretje … In v takšnem vzdušju, ki si ga je bilo še pred časom nemogoče predstavljati, se pojavi tudi kdo, ki razmišlja nekoliko drugače. In si to upa – ja, upa – glasno povedati.

Te dni se je v Detroitu začel nekdaj sloviti detroitski avtomobilski salon, prireditev, ki je bila nekoč, pa res nekoč, med tremi ali štirimi najpomembnejšimi saloni na obli. Zadnja leta je ta avreola močno zbledela, organizatorji so precej časa iskali ustreznejši termin v koledarju teh prireditev, sedaj se vrača na začetek leta. In prav tam se je pojavil tudi Jim Farley, izvršni direktor Forda. Ta tovarna z najbolj častitljivo tradicijo avtomobilizma oziroma avtomobilske produkcije na oni strani oceana ima za seboj uspešno leto 2024 predvsem v finančnem smislu. Toda vse tisto, kar napoveduje Trump, postavlja pod vprašaj prihodnje poslovanje, kajti vse ameriške avtomobilske hiše so tako ali drugačne povezane z Mehiko in deloma tudi Kanado, ki pa jim ZDA grozijo s kar 25-odstotnimi carinami. In Jim Farley je novinarjem na prvi novinarski dan pred uradnim odprtjem salona povedal nekaj, kar odmeva. »Predsednik Trump je veliko govoril o tem, da se bo ameriška avtomobilska industrija okrepila, da bodo k nam prenesli proizvodnjo, več naj bi bilo inovacij ipd. Toda poteze sedanje administracije so našemu poslovanju doslej prinesle veliko stroškov in veliko kaosa.« Ni dvoma, da ve, kaj govori.

***

Združitve Honde in Nissana ne bo, o razlogih se predvsem ugiba.

ZDA ‘usodne’ za ne-združitev Honde in Nissana?

Napovedana združitev oziroma povezava med Hondo in Nissanom je očitno preteklost. Vendar pa se še vedno ugiba, kaj se je zgodilo, da je bila združitev dveh velikih japonskih tovarn tako na hitro odpovedana. Če bi se tovarni povezali oziroma združili, bi s tem nastala tretja avtomobilska skupina glede na obseg proizvodnje, torej za prav tako japonsko Toyoto in nemškim Volkswagnom (VW). Nekaj ‘zakulisja’ na temo ponesrečene poroke te dni odkriva Reuters.

Ni sporno, pravijo, da je objava oziroma napoved ameriških carin (tudi) na avtomobile zabila zadnji žebelj v krsto. Gotovo ni bilo nepomembno tudi dejstvo, da je ta hip kapitalizacijska vrednost Honde nekako trikrat večje kot vrednost Nissana. Toda ZDA so največji posamični trg za obe tovarni, pri čemer bi bila Honda ob napovedanih dodatnih ameriških carinah bolj prizadeta zaradi tesnejše povezanosti s Kanado, Nissan pa zaradi večje odvisnosti od Mehike. Lani je ta v ZDA prodal skoraj milijon avtomobilov, pri čemer jih je zgolj polovico izdelal na ameriških tleh, vse ostalo pa uvozil – bodisi iz Mehike ali pa od drugje. Honda je bila še uspešnejša in s tem bolj odvisna od ameriškega kupca. Tem so prodali nekako 1,4 milijona vozil, od tega so jih milijon izdelali v ZDA, preostanek pa predvsem v Kanadi. Glede na sedanje okoliščine imata tovarni dve možnosti: lahko povečata obseg izdelave v ZDA, vendar tega ni mogoče storiti čez noč. Po mnenju nekaterih analitikov bi za to potrebovali skoraj tri leta. Druga možnost je, da morebitne carine bolj ali manj preprosto preneseta na kupce. V tem primeru bi se menda Honde v povprečju podražile za nekako šest, Nissani pa tri odstotke. Vse to naj bi po zatrjevanju Reutersa bistveno pripomoglo k odločitvi Nissana, da se je odpovedal združitvi s Hondo. O tem, kako je na vse skupaj vplival Renault, še vedno največji delničar Nissana, pa nič. Še ne.

Janez Kovačič