Avtomobilski teden 50, 2017

Maranellski Ferrari uresničuje svoje načrte, kajti kupci še vedno stojijo v dolgi vrsti.

Ta hip je videti, da Sergio Marchionne, ki je ob vsem drugem tudi prvi človek Ferrarija (lastnik je seveda Fiat, ki mu dirigira isti človek), ni povsem ustrelil mimo, ko je pred skoraj dvema letoma napovedal produkcijski in tudi poslovni (finančni) preporod slovite tovarne iz Maranella.

Čeprav uradnih informacij (še) ni, naj bi pri Ferrariju pospešili uresničevanje nekaterih načrtov. Tako že prihodnje leto iz tovarne pripeljalo 9.000 vozil, delali pa naj bi v dveh izmenah. To je skoraj leto dni prej, kot je predvideval prvotni Marchionnejev načrt. Sicer pa naj bi kanadski Italijan (ali morda obratno) v začetku prihodnjega leta obelodanil nov oziroma nekoliko dopolnjen srednjeročni načrt te slovite avtomobilske hiše. Kot je bil ali manj znano, se tudi pri Ferrariju ogrevajo za športnega terenca, prav to vozilo pa naj bi omogočilo povečati letno izdelavo na približno 10 tisoč. To pa je seveda že številka, ki utegne nekoliko spremeniti značaj nišnega izdelovalca luksuznih športnih avtomobilov. Ampak ob tem so še bolj pomembni finančni načrti.

Do leta 2022 naj bi operativni dobiček dosegel vrednost 2,2 milijardi evrov; letos naj bi bil ta vreden približno 1,2 milijarde evrov. Odkar je Ferrari na newyorški borzi, cena njegovih delnic nenehno raste, letos za nič manj kot 83 odstotkov, kar je najboljši dosežek med vsemi avtomobilskimi hišami. Ta hip naj bi bila skupna vrednost podjetja skoraj dvajset milijard evrov. Sicer pa posebne skrbi, da ti bolidi ne bi šli dobro v promet še naprej, ni. Po nekaterih podatkih se je število milijonarjev v zadnjih desetih letih povečalo za 36 odstotkov na skupaj 13,6 milijona, število milijarderjev pa je v tem času naraslo za kar 45 odstotkov … Kakorkoli že, pri Ferrariju se menda še vedno držijo načela, ki ga je uvedel Enzo Ferrari: iz tovarne bo vedno pripeljal en avto manj kot je kupcev. In zato so čakalni roki na te apeninske avtomobile praviloma dolgi vsaj do enega leta.

***

Prodaja avtomobilov na Stari celini gre samo navzgor in nekateri, denimo Peugeot, to dobro izkoriščajo.

Ta hip je pač tako, da nihče ne pričakuje skromnih ali slabših poslovnih številk, še posebej ne v Evropi in tudi ne pri poslu z avtomobili. Tako rekoč zlati časi, ki gredo (pre)hitro mimo nas? Morda.

Novembra se je prodaja v Evropski uniji in državah Efta povečala za 5,8 odstotka na 1,26 milijona. Primerjava z lanskim novembrom kaže, da je bilo tedaj prodanih 1,19 milijona avtomobilov. Tudi na letni ravni beleži Stara celina plus, in sicer je šla prodaja gor za dobre štiri odstotke in dosegla številko 14,5 milijona.

Med posameznimi avtomobilskimi tovarnami so bile kar precejšnje razlike. Zelo dobro je šlo v enajstem letošnjem mesecu skupini PSA. Peugeot je tako obseg prodaje povečal za 20, Citroën pa za 15 odstotkov, pri čemer prvi dobro prodaja Peugeot 3008 in tudi nekaj večji 5008, medtem ko drugi že obira plodove tistega, kar prinaša novinec C3 Aircross. Vsaj omembe vredno je, da bila prodaja vozil znamke DS manjša za devet, pred časom pridruženi dvojec Opel-Vauxhall pa je letošnji november prav tako zaključil z manjšim padcem.

Skupina Volkswagen, ki združuje zelo raznolik skupek avtomobilskih imen, je lahko zadovoljna s povečanjem posla za dobrih pet odstotkov, pri čemer najbolj vlečeta Seat in Škoda, ki sta novembra beležila kar 12-odstotni plus. Audi je imel v omenjenem mesecu za 3,6 odstotka več kupcev, matični VW za 1,5 odstotka, medtem ko je Porsche prodajo povečal za točno odstotek. Dobro je šlo tudi Renaultu, kjer je bilo za deset odstotkov več kupcev, a ni mogoče prezreti, da je bil Renaultov plus pet, Daciin pa kar 25-odstoten.

Na vseh pomembnejših evropskih trgih, torej v Nemčiji, Franciji, Španiji in Italiji je bil skok prodaje skoraj dvoštevilčen, medtem ko se v Veliki Britaniji še naprej srečujejo z negotovostjo, kajti prodaja je bila novembra manjša za nič manj kot enajst odstotkov. Kriza je premagana, je ob tem dejal eden izmed poznavalcev evropskega avtomobilskega trga. Seveda, vprašanje je znano – za koliko časa?!

***

2017 – Fabrication de l’Alpine A110 à l’usine de Dieppe

Optimizem je tako nalezljiva ‘bolezen’, da se ne rojevajo zgolj nova avtomobilska imena, pač pa od mrtvih vstajajo tista, ki so bila nekdaj uspešna in znana. Mednje spada tudi francoski Alpine.

V francoskem Dieppu je iz prenovljene tovarne, v katero je Renault vložil 36 milijonov evrov, pripeljal povsem novi Alpine A110. Avto je bil prvič na ogled na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu in tedaj so napovedali, da bo stal okoli 58 tisoč evrov.

Renault je tovarno Alpine zaprl pred dobrimi 22 leti, kajti časi so bili pač takšni, da ni bilo druge možnosti. Zgodovina te butične avtomobilske tovarne ni posebej dolga, saj je nastala leta 1955. Sedanja Alpine A110 je dobila ‘ime’ po najuspešnejšem modelu, ki so ga prodajali od leta 1961 do 1977, napovedujejo pa, da bo šlo za omejeno serijo 1.955 vozil, kar je v tem primeru tudi simbolična številka. Sicer pa je zmogljivost prenovljene tovarne oziroma obrata okoli 6.000 vozil v letu dni.

Janez Kovačič