Nissan Qashqai 1,6 dCi 2WD Tekna Style

Qashqai nove generacije je nedvomno očem prijetnejši oziroma dopadljivejši, a je ohranil neizrazit družinski značaj, zgolj z dvokolesnim pogonom pa seveda nima kakšnih ‘terenskih’ ambicij.

Znova sladki časi?

Obleka ne naredi človeka, menda. Nova obleka pa naredi avtomobil, vsaj malo, a dovolj opazno in všečno. Velja za Nissanov Qashqai.

Nekaj zgodovine ne more škodovati. Ko je avto čudnega in zagonetnega imena prvič predstavil tedanji (in sedanji, da ne bo zadrege) šef Nissana Carlos Ghosn, se je zdelo, da to pač ne bo zadetek v polno. Napaka, velika in občutna. Qashqai se je prijel tako dobro, da je bilo treba nanj čakati dolge mesece, ki so se ob nekaj bolj zahtevnih željah raztegnili tja proti letu. Tudi sedaj ni avto, ki se ga kupci izogibali, a tako, kot je bilo tam okoli leta 2007 in še kakšno leto kasneje, zanesljivo ni. Sladki časi.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V prenovljeni podobi se zdi Qashqai manj športni terenec (SUV), bolj se vozi v razredu srednjevelikih križancev (Crossover), ki ponujajo kupejevsko podobo. K temu veliko pripomore tudi velik spojler nad zadnjimi vrati, ki podaljša stransko linijo, svoje naredijo tudi velika, v tem primeru kar 19-palčna platišča, pa še kakšna druga malenkost s seznama (žal) doplačilne opreme. Morda je res, da obleka (nič več) ne naredi človeka, toda oprema pomaga narediti avtomobil. Precej nesporno pri Qashqaiju, se zdi.

Če je (še) kaj začudenja ob dobri prodaji Croosoverjev oziroma športnih terencev, potem je prav vedeti, da ti ponujajo nekaj malenkost, ki so po volji (tudi ali predvsem) starejše avtomobilske publike. Velja tudi za Qashqaija, saj ponuja nekaj višje sedenje, s tem boljši pregled nad dogajanjem na cesti in tudi za avtomobilom (čeprav je skromna preglednost nazaj ena izmed značilnosti in hkrati hiba avtomobilov kot je  Qashqai). Sedeži so bili oblečeni v kombinacijo usnja in Alcantare, kar pripomore k nekaj bolj ‘nobel’ počutju, spredaj se sedi dobro, skoraj presenetljivo dobro. Armaturna plošča ni nekaj, kar bi ti posebej ostalo v spominu, a kakšne posebne zamere ni. Sedempalčni zaslon na dotik je ravno prav velik, da ni premajhen (manjši je tudi med merilniki), ravno prav oddaljen, da ni predaleč; vozniku je v tem opremskem paketu na voljo marsikaj, avto ima namreč cel kup varnostno-asistenčnih sistemov, ki zanesljivo niso odveč. Se pa vedno znova čudim, zakaj predvsem japonske tovarne skoraj trmasto vztrajajo pri precej nenavadno nameščenem gumbu, s katerim ukazuješ recimo potovalnemu računalniku. Vem, v modi so vrtljivi gumbi na sredinski konzoli, ki omogočajo enostavno upravljanje s številnimi sistemi. Ne gre za razvado, pač pa (tudi) varnost – voznik se lahko bolj posveča vožnji, kar seveda ne more biti odveč. Zadnja sedežna klop je zložljiva v znanem razmerju 40:60, žal ni premična naprej/nazaj, prostornost sedenja zadaj je sprejemljiva, ni pa izjemna. Dobro je, ker zloženo naslonjalo zadnjih sedežev ustvari povsem ravno površino s prtljažnikom – če ni druge možnosti, je mogoče v tem Nissanu tudi prespati, a bi rekel, da tega tudi ne pozabiš prav zlahka.

Ta Qashqai je imel v nosu nov dizelski motor z gibno prostornino 1,6 litra. Na začetku oziroma takoj ob zagonu deluje precej robato, ne moreš si reči, da ne veš, ali je spredaj bencinski ali morda dizelski agregat. Usklajenost z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom je neproblematična, vendar pa je treba vsaj omeniti porabo: pod sedem litrov ne gre, pa naj bo noga še tako lahkotna. V mestu se zlahka povzpne na 7,4 ali 7,5 litra in znova (kolikokrat že?) se moraš vprašati, čemu in komu tovarniški podatek o kombinirani porabi 4,4 litra?! Ampak počasi se pripravljajo novi normativi in morda bodo deklarirane porabe postale bolj stvarne. Skoraj ne opaziš, da ima ta Qashqai pogon le na prednji kolesni par, podvozje je pričakovan kompromis: brez opaznega oziroma občutnega nagibanja in če ne bi bil obut v nizkopresečne gume, skoraj ne bi občutil poraznega stanje slovenskih cest.

Qashqai nove generacije je nekako odrasel, postal je čednejši, pa z neizrazitim družinskim značajem in brez ambicije, da bi bil kot Croosover ali SUV posebej naklonjen kakšnim ‘terenskim’ preskušnjam. In močno dvomim, da se ponovijo tržni časi prve generacije…

Janez Kovačič

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 19° Celzija, stanje števca prevoženih kilometrov 2.429 km – menjalnik v 6. prestavi – gume 225/45 R 19 Continental ContiSportContact

Poraba in trušč

60 km/h: 3,4l /100 km – 86 dB

100 km/h: 4,8l/100 km – 84 dB

130 km/h: 6,4l/100 km – 90 dB

160 km/h: 7,1l/100 km – 92 dB

Testni krog: 7, 2 l/100 km

Pohvale

+oblika

+prednja sedeža

+notranji materiali

+podvozje

Graje

-poraba

-zadnja sedežna klop ni pomična naprej/nazaj

-preglednost nazaj

Na kratko

Nissan Qashqai je korekten Croosover ali SUV, toda v razredu, v katerem se vozi, je sedaj konkurenca bistvena ostrejša kot ob prvi generaciji. Resnih očitkov na njegov račun tudi sedaj ni.

Cene

Nissan Qashqai 1,6 dCi Tekna: 29.340 evrov

Testni Nissan Qashqai 1,6 dCi Tekna: 30.790 evrov*

(* s popustom je cena 28.980 evrov)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbodizelski – gibna prostornina 1.598 cm³ – največji navor 320 Nm pri 1750/min – največja moč 96 kW(131 KM) 4000/min

Pogon: 6-stopenjski ročni menjalnik – pogon spredaj

Voz in obese: terenski kombi, 5 vrat, 5 sedežev – samonosna karoserija – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti – volan z zobato letvijo, električen servo – gume Continental Conti Sport Contact 225/45 R 19

Mere: dolžina 4.380 mm – širina 1.806 mm – višina 1.390 mm – medosna razdalja 2.646 mm – najmanjša razdalja od tal: ni podatka – rajdni krog 10,7 m – prtljažnik 430/1.585 l – posoda za gorivo 55 l

Mase: 1.440 kg – dovoljena skupna obremenitev 541 kg – dovoljena  obremenitev strehe 100 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 190 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,9 s – poraba (kombiniran cikel) 4,4 l/100 km – izpust CO₂ 115 g/km

Foto JK