Avtomobilski teden 5, 2025

Volkswagnova tovarna v Osnabrücku je morebitna tarča kitajskih kupcev oziroma investitorjev.

Ali Kitajci kupujejo Volkswagnovo tovarno?

Nemški koncern Volkswagen (VW) je dosegel dogovor s tovarniškimi sindikati tja do leta 2030, pri čemer se je vodstvo zavezalo, da bo k temu nekaj tudi samo prispevalo z omejitvijo svojih plač oziroma nagrad. Ta dogovor vključuje tudi obljubo, da tovarn ne bodo zapirali, pač pa bodo iskali drugačne rešitve. Kakšne, no, to ni bilo povsem jasno povedano.

Je pa te dni izvršni direktor koncerna Oliver Blume (ki je hkrati tudi izvršni direktor Porscheja) povedal, da se pogovarjajo o morebitnih ‘investicijah’ v posamezne tovarne. V mislih je očitno imel denar, ki prihaja s Kitajske. To je precej razumljivo, saj sta kitajski trg oziroma kitajski kupci nekakšna nevralgična točka omenjene nemške avtomobilske korporacije. Kaj naj bi pomenilo, da obstajajo možnosti za kitajsko investiranje v Volkswagnove tovarne, je ta hip znova precej nejasno. Blume ni govoril o prodaji, čeprav po drugi strani Reuters piše, da se Kitajci zanimajo za nakup nekaterih VW tovarn. V ospredju naj bi bili tovarni v Osnabrücku in Dresdnu, prav tisti, ki sta menda med najbolj ‘problematičnimi’. Kakorkoli že, kitajski avtomobilski prodor na Staro celino je dejstvo, vprašanje je le, v kakšni obliki in obsegu.

***

BMW ima že desetletja tovarno v ameriškem Spartanburgu.

Bodo Audiji in Porscheji nastajali (tudi) v ZDA?

Slovenski zet Donald Trump preseneča in predvsem razburja. Toda po drugi strani je očitno, da misli zelo resno in mu je pravzaprav malo mar, da s tem, kar počne, razburja tudi zaveznike. Recimo Evropo oziroma Evropsko unijo (EU). In seveda njeno avtomobilsko industrijo, pri čemer bi bilo prav oziroma bolj točno zapisati, da je v fokusu predvsem nemška.

Volkswagen (VW) kot krovni koncern številnih avtomobilskih znamk utegne biti ob napovedi o dodatnih carinah za evropske avtomobile še najbolj ali najprej na udaru. Bolj ali manj je jasno, da je VW na oni strani Atlantika v še nekaj bolj kočljivem položaju tudi zaradi znanega dejstva o slovitem škandalu Diesel-Gate. Tega so odkrili prav v ZDA in to položaju največje nemške avtomobilske korporacije ni koristilo. Toda ta trenutek so v igri različni scenariji, ki naj bi omogočili kolikor toliko znosne in čim manj boleče rešitve v primeru, če bodo in ko bodo začele veljati dodatne carine na avtomobile, ki niso izdelani v ZDA. BMW in Mercedes-Benz sta lahko po tej strani veliko bolj mirna, kajti obe hiši že dolga desetletja v ZDA izdelujeta svoje avtomobile. Še več – BMW ima tovarno v južnokarolinskem Spartanburgu, ki je največja v industrijski shemi te bavarske avtomobilske hiše. Drugače je z VW oziroma s posameznimi njegovimi tovarnami, ki so na ameriškem trgu. Zato sedaj v Wolfsburgu razmišljajo o tem, da bi začeli Audije in Porscheje izdelovati v ZDA. Če se bodo tako odločili, se to seveda ne bo zgodilo čez noč. Ampak Trump, naš dragi zet, utegne carine uvesti tako rekoč čez noč.

***

Toyota ostaja največja avtomobilska skupina na obli.

Toyota obdržala lovoriko

Januar je – kot že nekajkrat zapisano – mesec številk, kajti gospodarstvo objavlja poslovanje v letu, ki je za nami. Velja tudi za avtomobilsko industrijo v globalnem smislu. In tako je japonska Toyota že petič zapored osvojila lovoriko največje avtomobilske skupine na obli.

Toyota, ki pod seboj združuje prestižni Lexus, pa manjši Daihatsu in Hino, ki se ukvarja z izdelavo gospodarskih vozil, je lani prodala 10,8 milijona vozil. To je sicer za 3,7 odstotka manj kot leto poprej, vendar se je kljub temu izšlo za omenjeno lovoriko. Nemški koncern Volkswagen (VW) je tako znova zaostal za japonsko tovarno, pri čemer je lani prodal malenkost več kot devet milijonov vozil oziroma 2,3 odstotka manj kot leta 2023. Pri Toyoti pravijo, da je skupna številka nekaj skromnejša predvsem zaradi težav na domačem trgu, saj se je Daihatsu zapletel v nepravilnosti v povezavi s tehniškimi certifikati. Ni pa mogoče spregledati podatka oziroma dejstva, da je šlo tovarni slabše na kitajskem trgu, kjer se je obseg posla zmanjšal za 6,9 odstotka. Po drugi strani je bil skupni delež vozil, ki so hibridna, kar 40,8-odstoten, vendar to, upoštevaje siceršnjo strategijo te tovarne, ni presenetljivo. Se pa ve, da je ponudba baterijskih električnih Toyot skromna, zato je bil tudi njihov delež v skupni prodaji vsega 1,4-odstoten.

Janez Kovačič